(Posodobljeno 19.9.2010 - Najnovejša tema je zdaj vedno na vrhu.)
Za vse tiste, ki, tako kot jaz, ne berete Nedeljskih Dnevnikov, Sobotnih Prilog, in ostale socialistične propagande o "lepotah" velike in močne države-varuške (angl. Nanny State), priporočam alternativno branje čez vikend:
29. [24.6.2011] Docherty, Gerard: Prosto-tržna lekcija svetovnega spleta
Svetovni splet je lep primer, kaj se zgodi, ko pustimo silnicam človeške ustvarjalnosti in domišljije prosto pot.
28. [22.6.2011] Bastiat, Claude-Frederic: Kruto razdejanje Socializma
Pred 150 leti in več je Bastiat - vem, ni vsak dan nedelja - govoril pravzaprav o naših, današnjih problemih. Glej, glej: socialno eksperimentiranje. Kdo bi si mislil, da so naše današnje težave tako banalne.
27. [31.1.2011] Duncan, Andy: Jesús Huerta de Soto on Really Existing Socialism
Najbolje je kar prebrati sledeči citat: "Fortunately, I managed to cure myself from this orcish horror, mainly due to the fact, of course, that socialism is utter self-serving, elite-generated nonsense and the most evil, destructive, bone-headed religion that mankind has ever invented. Among many other disastrous human-hating onslaughts in which it has engaged in its bid to keep people stupid, sick, and poor — and thus easier to rule over and exploit as tax cattle — socialism has slaughtered tens of millions of people, particularly in the 20th century, which must truly be its envious, bloody golden age."
26. [9.1.2011] Maloney, C. J.: Life Without the Fed: The Suffolk System
Suffolški bančni sistem v Novi Angliji od 1824 - 1858 dokazuje (vsaj delno), da se da živeti brez zvezne centralne banke.
25. [5.12.2010] Seasholes, Brian: Private Conservation of Wildlife in Africa
Kako zasebna lastnina rešuje najtežje rešljive težave obrambe divjih živali pred izumrtjem, in kako njeno nespoštovanje s strani države naravo uničuje. Najbolj všeč mi je oni del, kjer avtor razlaga kako so živali drle v rezervate, ko so - očitno - ugotovile, da se da tam spodobno živeti.
24. [28.11.2010] Shostak, Frank: Boom, Bust, and Gold
"The whole idea that money must grow in order to sustain economic growth gives the impression that money somehow sustains economic activity. If this were the case, then most third-world economies would have eliminated poverty by now through printing large quantities of money."
23. [31.10.2010] Read, Leonard E.: I, Pencil
Zgodba o svinčniku, o tem, kaj vse je potrebno za njegovo izdelavo, in o tem, kako lahko kompleksen sistem deluje brez centralnega vodenja, usmerjanja, in koordinacije.
22. [24.10.2010] Rothbard, Murray N.: How did the Marginal Revolution solve the diamond/water paradox?
Tokrat namesto branja kratek (1:30) zvočni zapis o tem, kako je t.im. marginalna revolucija rešila "vrednostni paradoks".
21. [26.9.2010] Cantillon, Richard: The Refinements of Credit of General Banks
Richard Cantillon je v svojem znamenitem Eseju že davno tega lepo opisal vzroke in potek ekonomskega cikla, in se pri tem opiral na dogajanje v Veliki Britaniji l.1720 ob špekulacijah z delnicami korporacije South Sea Company. Cela epizoda je znana kot 'The South Sea Bubble', tipičen finančno-ekonomski balon, ki ima ob tem, ko se razpoči, katastrofalne posledice za vse gospodarstvo. Nekaj podobnega, in z istim vzrokom, doživljamo zadnja leta.
20. [19.9.2010] Murphy, Robert P.: It's Not about Personnel; It's about Power
Obama je imenoval novo šefico urada za 'zaščito' potrošnikov. To je storil mimo senata, saj tam očitno njeno imenovanje ne bi bilo potrjeno. Vendar glavni problem tiči drugje: tiči v sami agenciji, kot instituciji, in ne v tem, kdo jo vodi.
19. [12.9.2010] McCaffrey, Matt: Currency and Banking Reform in 19-th Century Britain
Kako je borba dveh pogledov na bančništvo, t.im. 'Currency School' in 'Banking School', privedla do sistema bančništva, kot ga imamo danes. Zgodba s tragičnim preobratom.
18. [5.9.2010] Rothbard, Murray N.: Economic Depressions: Their Cause and Cure
Kaj je gospodarska kriza, in kako nastane? Kaj nam je storiti, da do takih kriz ne bi več prihajalo? Ali so krize res, kot pravi Marx, eden temeljnih atributov kapitalizma, ali pa je kaj spregledal, in je njihov vzrok v resnici drugje?
17. [22.8.2010] Zaplotnik, Žiga: Jankovič: Socialna varnost je najpomembnejša vrednota
Tokrat o izjavi, ki najbolje ilustrira cinizem in butalskih 'elit'.
16. [8.8.2010] von Mises, Ludwig: The Popular Interpretation of the "Industrial Revolution"
Popularno mnenje je, da je industrijska revolucija 'dokaz' za zmotnost 'abstraktnega' dogmatizma ekonomistov. Spet, če pogledamo dejstva, dobimo drugačno sliko. Kapitalizem je v resnici rešil veliko število ljudi pred stradanjem. Da, včasih so bile razmere zares nehumane. Vendar je potrebno pogledati, v kakšnih razmerah so ljudje živeli prej, preden so vstopili v 'suženjsko' razmerje s tovarnarji.
15. [1.8.2010] Crnkovič, Marko: Tehnokracija in civilna družba
Da parafraziram avtorja: ta članek je lep, študijski primer za vse, kar je v slovenskih medijih narobe. Narobe je namreč to, da naši novinarji ne vedo nič ne o stroki, ne ekonomiji, ne pravu, ne financah, a so na to celo ponosni. Po avtorjevo namreč nič vedeti in sanjati o stvareh, o katerih nimaš pojma, pomeni "imeti domišljijo". Resno. Jaz pa pravim, da je to zgolj domišljavo. Kaj hočemo, očitno je ignoranca ena od "ideološko determiniranih družbenopolitičnih okoliščin" in zahtevanih kvalifikacij za novinarja v naši "demokratični" in "socialno-naravnani" družbi.
14. [11.7.2010] Rothbard, Murray N.: The Depression Begins: President Hoover Takes Command
Osmo poglavje Rothbardove "America's Great Depression", edine ekonomske analize velike depresije, ki je osnovana na dejstvih, in ne pubertetniških kolektivističnih fantazijah. Krugman in ostali Keynesianci pravijo, da je bil za veliko depresijo kriv Hoover s svojo politiko "zategovanja pasu". Khm. V resnici je Hoover počel vse kaj drugega. Zapravljal državni denar za javna dela. Določil minimalno plačo. Imel večji deficit kot G. W. Bush v prvem mandatu. "Stimuliral" gospodarstvo. Inflacija. Velika depresija je bila posledica ravno državnega intervencionizma v delovanje prostega trga, in ne slabosti prostega trga. Kar socialistkom ni všeč. Zato skušajo resnico prevpiti s svojimi mazaškimi razlagami. Kot vedno, je najboljša obramba znanje.
13. [27.6.2010] Novak, Matthew J.: Bashing BP (For Doing Exactly What Government Led Them To Do)
Nekoliko drugačen pogled na znamenito razlitje nafte v Mehiškem Zalivu. Kot vedno, je državna intervencija tista, ki je podlaga za okoliščine, v katerih je do razlitja prišlo. In kriv naj bi bil BP? Seveda, delno. Vendar ne gre spregledati vloge velike in močne države v tej nesreči...
12. [13.6.2010] Bylund, Per: How the Welfare State Corrupted Sweden
Šved o Švedski, ta "model" socialne države, iz neprevladujočega zornega kota. Kako socialna država korumpira ljudi, in jih naredi odvisne.
11. [6.6.2010] Faber, Marc: Mirror, Mirror on the Wall, When is the Next AIG to Fall?
Namesto branja tokrat prezentacija Marca Fabra, znanega tudi kot Dr. Doom, z dne 22.5.2010 o stanju globalne ekonomije, pričakovanjih za prihodnost, ter kam z denarjem, da ga inflacija vsega ne požre.
10. [30.5.2010] von Mises, Ludwig: The Alleged Absence of Depressions under Totalitarianism
V totalitarizmih bojda ni gospodarskih depresij. No ja, če ljudje ves čas konstantno crkujejo od lakote, je najbrž res težko določiti, kdaj depresija sploh obstaja.
9. [23.5.2010] Berlinski, Claire: A Hidden History of Evil
Zakaj nam je vseeno za tajne sovjetske arhive? Gorbačov je bil očitno precej manj human, kot se ga skuša prikazati. O zločinskosti komunističnega sovjetskega sistema sicer ni nobenih dilem, a tajni arhivi so dokumenti, ki bi jih bilo dobro imeti na dosegu roke. Ker razkrivajo tudi agendo zločinskega mednarodnega socialističnega "gibanja".
8. [16.5.2010] Cleveland, Paul: Modern Misconceptions About Monopoly
Zakaj so danes monopoli tako narobe razumljeni? Jasno, ker je danes prevladujoča ideologija socializem, ki ne loči lastne glave od repa.
7. [9.5.2010] Rothbard, Murray N.: Mercantilism as the Economic Aspect of Absolutism
Merkantilizem je "naravni" politično-ekonomski model absolutistične države.
6. [2.5.2010] Raico, Ralph: Was Keynes a Liberal? (2008)
Zakaj merkantilistov, med katere spada tudi Keynes, ne moremo šteti med liberalce. Povsem drugo vprašanje pa je, kako se je lahko Keynes proslavil. Njegove teorije namreč nimajo ne repa, ne glave.
5. [25.4.2010] von Mises, Ludwig: The Problem of the Freedom of the Banks (1912)
Podreditev bančnega sistema političnim interesom vedno pripelje do zloma valute. Tako je bilo vedno, in tako tudi vedno bo.
4. [17.4.2010] Saied, David: Panama Has No Central Bank (26.4.2007)
Primerov bančnega sistema brez centralne banke ni potrebno iskati v preteklosti. Učinki deflacije so v resnici čisto drugačni, kot jih predvidevajo Keynesianci. Posledično je Panama edina latinskoameriška država, ki od svoje neodvisnosti dalje ni doživela finančnega kolapsa ali valutne krize. Ker je tudi samovoljno izdajanje brezvrednega papirnatega denarja prepovedano z ustavo, država ne more zapravljati kar počez. Posledično se Panama lahko izkaže z visoko rastjo svojega gospodarstva.
3. [10.4.2010] Magnetogram Pahor, Brezigar, Zalar, Zobec Hrastar (PDF: 260 KB)
Neavtoriziran magnetogram sestanka, ki je dvignil toliko prahu.
2. [3.4.2010] Tabarrok, Alexander: The Separation of Commercial and Investment Banking: The Morgans vs. the Rockefellers, The Quarterly Journal of Austrian Economics, Vol. 1, No. 1 (1998) (PDF: 1 MB)
Kako je borba med dvema politično in ekonomsko najmočnejšima klanoma leta 1933 kulminirala v delitvi bančništva na komercialno in investicijsko vejo s t.im. Glass-Steagall Act. Kaj je bilo s tem doseženo, in zakaj je taka delitev slaba.
1. [28.3.2010] von Mises, Ludwig: Agony of the Welfare State, The Freeman, 1953, Vol. 3, strani 555-557 (PDF: 3.45 MB)
O agoniji države blaginje. S kratkim orisom newyorške podzemne železnice. Javni transport je nekaj najbolj čudovitega, mar ne? Tudi o neizbežnem koncu zapravljive skupne sklede. Sicer iz leta 1953, a principi so isti tudi več kot pol stoletja kasneje...