Oglejmo si za začetek družbo, v katerem denarja ni. V takem svetu je vsak posameznik prepuščen lastni iznajdljivosti in svojim lastnim močem za svoje preživetje. Pojedel bo toliko rib, kot jih bo nalovil. Koruze toliko, kot je bo žel. Če jo bo sejal, bo moral nanjo paziti, da mu je kdo drug pred očmi ne poje. Dog-eat-dog. Zato je prvi korak v ustvarjanju družbe menjava. Ribič odnese svoje odvečne ribe poljedelcu, in jih zamenja za koruzo. V tej menjavi je bistveno, da sta s tem pridobila oba udeleženca menjave. Torej je večja od nič. V menjavi je nastala nova vrednost, ki je prej ni bilo, saj je vsota vrednotenj obeh akterjev po menjavi večja, kot pred njo. Po domače, win-win. Menjava torej ni igra z vsoto nič. (Manuel Ayau, Not A Zero Sum Game.pdf, 2,09 MB) Do tega privede tako osovražena delitev dela. Življenje se izboljša za oba akterja, in sicer ravno zaradi delitve dela. Ker lahko eden lovi ribe, drugi pa goji koruzo, na koncu pa oba jesta ribe in koruzo.
Težava nastane, če si poljedelec ne želi ribičevih rib. Morda si raje želi krvav goveji zrezek. Ko tako ribič k njemu pride s svojimi ribami, ga bo zavrnil. Za menjavo je namreč potrebna t.im. dvojna incidenca želja: A mora po eni strani imeti, kar si B želi, in po drugi strani mora B imeti, kar si A želi, da pride do menjave. Ribič bo morda poiskal govedorejca, ki si želi rib, ter tako prišel do govedine, ki jo bo nesel poljedelcu v zameno za koruzo. Tako je v tem primeru ribiču govedina odigrala vlogo menjalnega sredstva: vmesne dobrine, s katero je prišel do svoje željene koruze. V takem načinu hitro na površje priplavajo stvari, ki si jih ljudje najbolj želijo, in za katere so najhitreje pripravljeni zamenjati svoje blago. Takemu blagu, za katerega so vsi pripravljeni menjati svoje izdelke, rečemo preprosto denar. V zgodovini človeštva je vlogo denarja igralo že marsikaj: peresa, školjke, veje, žlahtne kovine, pa tudi viski.
Denar je torej blago, za katerega zamenjamo svoje blago (ali delo), da pridemo do dobrin, ki si jih želimo. Nič več, in nič manj. Denar je le vmesni korak, ki omogoča večjo delitev dela, in s tem večjo prosperiteto za vse udeležence v menjavah. Z njim je omogočena menjava po vsem svetu, in s tem večja prosperiteta človeštva. Z ukinitvijo denarja takorekoč ukinemo človeštvo, oziroma vsaj tako civilizacijo, kot jo poznamo, in se vrnemo v jame in izolacijo.