Prijava  |  Nov uporabnik   |   E-pošta
Vinko Gorenak Zunanji ministeh Ljudmila Janša Melita Jankovič
Predstavitev pred odborom za notranje zadeve Ehjavec ima
vse pothebne kahaktehistike
Zanimiva ministrska kombinatorika Zanimiva opozicijska kombinatorika

Hyde-Park.si

Trdo delo
Odrekanje
Preživetje v 2012

Whatmeworry, ali zakaj bi me skrbelo?

Follow Whatmeworry5 on Twitter  Stvari so v Đamahiriji Butalistan tako lepo urejene, da ni razlogov za zaskrbljenost.

julij 2010 - Posts

  • Kaj je inflacija? - 20.7.2010

    Kaj je inflacija?  Mainstream ekonomisti vam bodo na to preprosto vprašanje odgovorili z momljanjem o porastu nekakšnega CPI.  Če se CPI poveča za preveč, govorimo o inflaciji.  In kaj je CPI, po naše indeks potrošniških cen, ali indeks cen življenjskih potrebščin?  Predstavljajte si takole.  Recimo, da hočete ugotoviti, ali se vam življenje ceni, ali draži.  Zato izberete "košarico" izdelkov, ki jih pogosto kupujete, jo umetelno imenujete CPI, in spremljate njihove cene skozi čas.  Denar, porabljen za nakup teh izdelkov, seštejete vsak mesec.  Zdaj, če poraba narašča, zatulite na ves glas: "Inflacija!", in se po možnosti še trikrat prekrižajte, in pljunite čez levo ramo.  Saj pomagalo tako ali tako ne bo...

    Da je stvar resna je potrebno vedeti, da je CPI košarica izdelkov, ki jo določajo birokratski javni uslužbenci.  Tako se seveda dogaja, da se iz CPI kdaj pa kdaj kakšen izdelek nenadoma izloči ali doda, ali pa se mu spremeni "utež".  Recimo, ko gre cena elektrike gor, je za vladajočo kasto opic ugodno ceno elektrike izločiti iz košarice.  Ker bi sicer CPI preveč narasel, na oblast pa bi na naslednjih volitvah prišlo krdelo opic iz sosednjega drevesa.  Manipuliranja s CPI seveda ne bo direktno priznal nihče.  Namesto tega raje uporabijo bolj zveneč termin "spremembe metodologije izračunavanja CPI".  Tako je, kadar se opice naučijo govoriti.

    V resnici je inflacija bistveno enostavnejša za razumevanje.  Predstavljajte si to tako: v skupnosti, denimo v socialno-naravnani nacionalni skupnosti imenovani "socialna država", je količina dobrin, to je blaga in storitev, ki so na voljo za nakup, omejena.  Je, kakršna pač je v danem trenutku.  Z dano količino denarja se vse te dobrine kupijo.  Zdaj, kaj se zgodi, če je denarja zelo malo v obtoku?  Nič.  Cene so nizke.  Kaj pa, če ga je veliko v obtoku?  Cene bojo relativno višje.  Če se torej količina denarja v obtoku poveča, se tudi cene vseh izdelkov povečajo.  Temu pa rečemo v terminologiji avstrijske šole ekonomije inflacija.  In da ne bo pomote: zaznal jo bo tudi CPI, ki je simptom, in ne vzrok, inflacije.

    Inflacija ni torej nič drugega, kot povečanje količine denarja v obtoku.  Resda se cene izdelkom ne dvignejo takoj in hkrati, pač pa zlagoma, a gotovo.  Kar pomeni, da je v razmerah inflacije vaš denar po definiciji vsak dan vreden manj.  Ker lahko z isto količino vsak dan kupite manj.  Zato mirno začnite s križanjem in pljuvanjem čez ramo že, ko vam kakšen neo-keynesianski ali monetaristični (no, saj je lahko tudi popolnoma neuk o obravnavani tematiki, he, he) vrač ekonomije začne soliti pamet o "dobrobitih" "vbrizgavanja svežega denarja" v gospodarstvo, ali "kreditne ekspanzije" bank.  To namreč ne naredi drugega, kot poveča količino denarja v obtoku, s tem zmanjša vrednost vaših prihrankov, ter napihne cene praktično vsega, česar si želite kupiti.  Po domače - inflacija.

  • Birokratska rekurzivna črna luknja - 14.7.2010

    Birokracija je v Butalistanu sinonim za red.  Kar ni zapisano v pravilniku, velja za anarhično, kaotično, in stihijsko.  Sam se seveda sprašujem, kako smo ljudje sploh splezali iz dreves.  Razen, če niso bili ravno takrat na obisku Marsovci, ki so imeli v svojih bukvicah zapisano, kako se to naredi "pravilno" in "urejeno".  Čeprav v to močno dvomim, saj na Marsu ni dreves...

    "Uspehi" naše birokracije so neponovljivi: oni dan smo brali o "sfiženem" instrumentu nagrajevanja javnih delavcev.  Danes pa lahko z velikim zadovoljstvom beremo o tem, da "ni pravne podlage" za vrnitev nenamensko porabljenega denarja v zdravstvu.  Res, red mora bit', pa čeprav slab.  Takole gre to:

    "Na ministrstvu tako ugotavljajo, pišejo Finance, da je bilo leta 2008 skupnih odobrenih sredstev za zdravila za 9,54 milijona evrov, bolnišnice pa so za zdravila porabile "le" 3,4 milijona evrov. Preostalih šest milijonov sredstev so v bolnišnicah raje porabili za druge namene."

    Na ZZZS odgovarjajo:

    "Ko sta vlada in MZ opredelila dodatna sredstava za bolnišnice, nista določila pravne polage, po kateri bi ZZZS lahko zahteval vračilo denarja."

    Posledica slednjega "uspeha" bo seveda še več birokracije:

    "Na ZZZS-ju še opozarjajo, da bi morali, če bi hoteli voditi ustrezno statistiko porabe in s tem posledično tudi pravilnega plačevanja onkoloških zdravil, uvesti nekatere sistemske spremembe - med njimi tudi dopolnitev centralne baze zdravil z bolnišničnimi."

    Kakopak.  Če posamezen pravilnik ne deluje, ga "sistemsko" pokrpamo z vsaj tremi novimi (mimogrede, ali imamo za to pravilnik?), vsak od njih pa se - poleg tega, da se lahko "sfiži" - lahko spet izkaže za "nedelujočega".  Našim birokratom torej uspeva unikum v zgodovini človeštva: uspeli so nas spraviti v rekurzivno birokratsko črno luknjo.

    Na koncu le še moj kratek komentar: "Good order results spontaneously when things are let alone."  Ljudje v resnici ne potrebujemo nikakršnega zapisovanja abotnih pravilc.  Potrebujejo jih birokrati, da lahko z njimi spravljajo prebivalstvo vsakodnevno ob pamet, in, predvsem, ob težko prislužen denar.  Tudi zato je potrebno birokratski aparat in količino regulacije zmanjšati.

  • In tako je kriza prišla do bank... - 9.7.2010

    Zdi se, da gospodarska kriza končno prihaja z vso silovitostjo tudi v Butalistan.  V težavah se je znašla namreč "naša" največja banka.  Tako se je težava tudi pri nas končno znašla pri njenem izvoru.  Banke so namreč financirale množico nevzdržnih "projektov", kot npr. Istrabenz, Pivovarna Laško, finančne holdinge, Vegrad, in še kaj.  Pri tem se je potrebno zavedati, da je največji lastnik "naše" največje banke abstraktna "država", v resnici pa z njo upravljajo posamezniki, za katere običajno pravimo, da "so pri koritu".  Ti izumljajo velike projekte, ki da so bojda potrebni za ogrevanje ali ohlajanje peči, imenovane gospodarstvo, za večanje BDP, nižanje brezposelnosti, in oh in sploh siceršnjega blagostanja prebivalcev.  Seveda, za dobrobit prebivalstva gre!  No, izkaže se, da so ti projekti v veliki večini primerov nevzdržni, zaradi česar propadejo, in posledično ne morejo vrniti pridobljenih kreditov.  Nakar banke vknjižijo minuse.

    Seveda ni naključje, da imamo takšen bančni sistem, kot ga imamo.  Za igračkanje s celo državo naenkrat so namreč potrebne velikanske vsote denarja.  Pri tem je priročno, da je banka v državni lasti, saj lahko edino tako oblastna "elita" pokrije vse minuse, ki nastanejo zaradi njihovega neodgovornega igračkanja z usodo ljudi, kar z denarjem taistih ljudi.  Vzvodov za to nikoli ne zmanjka.  Sanacije, dokapitalizacije, stabilizacije, prestrukturiranja, reorganizacije, in krepitve rezerv, so samo nekateri od že večkrat uporabljenih skrivnostnih pojmov, ki vsi namigujejo na izjemno zapletenost in občutljivost problematike.  Ko to vidi povprečni Butalec, se takoj ustraši, in pristno razveseli ob misli, da imamo na oblasti tako sposobne ljudi, ki znajo vse te silne skrivnosti razvozlati.  Prav res, še dobro da so se šolali na najboljših univerzah, ker to pa je res čisto preveč zapleteno za navadnega človeka.  Še dobro, da je naša avantgarda delavskega razreda tako pozorna in odgovorna, da je voljna in sposobna odzivati se pravočasno in s primernimi orodji na vse te izjemne izzive sodobnega sveta. A misliš, da se hecam?   Mar res?

    Če bi namreč direktno povedali bolečo resnico, da je banki enostavno zmanjkalo denarja, ker so ga neodgovorni oblastniki porabili zase in za svoje pubertetniško neodgovorne projekte, bi jih povprečni Butalci za vedno z gnojnimi vilami spodili iz oblasti.

Več sporočil
Hyde-Park.si, vsa vsebina pridržana (c) 2007-2012. Ustanovljeno 18.2.2007 ob 18:00.