Socialistična ideologija generira umske spake, ki se jih še Mengele ne bi sramoval.   Vendar so naši "socialni inženirji" njegovo delo uspelo nadgraditi v smer, za katero nisem prepričan, da bi jo ta "velikan" odobraval: pri nas so te spake na oblasti...

Tako na primer lahko v Sobotni Prilogi Dela z dne 31.7.2010 v pismih bralcev preberemo članek z naslovom "Bolje samouprava kot država", v katerem avtor pravi sledeče:

Železnica je velika državna zadeva. Predstavlja največjega in najcenejšega javnega prevoznika, zato je ni države na svetu, ki bi usodo takšnega gospodarskega subjekta prepuščala komurkoli na milost ali nemilost.

Seveda.  Železnice so veliki uspeh zagovornikov monopolov in njihovih vsesplošnih socialnih dobrobiti.

Po drugi strani se spomnim zgodbe okoli avtocestnih vinjet, ko taisti dušebrižniki vpijejo, da je "nepravično", da plačujejo vinjete tudi tisti, ki se - bojda - po avtocestah ne vozijo.

Kaj je tu narobe?  Železnice plačujemo vsi, tako tisti, ki se z njimi vozijo, kot tudi tisti, ki se ne.  Ker imajo železnice permanentno izgubo, ki jo pokriva tisti del prebivalstva, ki je zaposlen v zasebnem sektorju skozi višje davke, vsakovrstne dajatve, ter zadolževanje države.  Zakaj v tem primeru ne začno vpiti o "nepravičnosti"?  Po drugi strani bi lahko vpili tudi o socialnih dobrobitih avtocest, ter o tem, kako poceni je prevažanje po njih.  Nikakor.  Železnice in javni prevoz so v njihovem terminološkem slovarju opremljeni z oznako "Dobro", avtoceste in zasebni prevoz pa kot "Slabo".  In tega se povsem nekritično držijo, ker so pač tako naučeni.

Če namreč eno plačujemo vsi, in je to dobro, drugo pa ne, ker bi bilo to "nepravično", lahko za take izjave rečemo vsaj to, da so nelogične in nekonsistentne.  Po domače, gre za umsko spako, kakršne se še Mengele ne bi sramoval.

Socialističnim umskim spakam ne bi zameril, če bi bili v uporabi svojih "argumentov" vsaj konsistentni.  A očitno logika in konsistentnost zanje tvorita "pretesen miselni okvir".