Vso ekonomijo lahko zreduciramo na eno samo lekcijo, in slednjo v en sam stavek. Umetnost ekonomije sestoji iz opazovanja ne le trenutnih, temveč tudi dolgoročnih, učinkov nekega dejanja ali politike; sestoji iz sledenja konsekvenc te politike ne zgolj za posamezno skupino, temveč za vse skupine. Običajno se ta koncept razloži z zgodbo o razbiti šipi.
Zgodba gre nekako takole. Nekega dne nekdo vrže kamen v pekovo šipo, in jo razbije. Pek se seveda drži za glavo ob misli na stroške, ki jih bo imel z zamenjavo. Okoli pekarne se zbere gruča ljudi, ki skuša peka potolažiti z argumentom, da "naj gleda na ekonomijo širše". Ker bo moral zamenjati šipo, imajo posledično steklarji več dela, s čemer se bo njihov ekonomski položaj izboljšal. Razbita šipa je, tako gre ta argumentacija, "dobra za ekonomijo kot celoto".
Bastiat je pokazal, kako zmotna je ta argumentacija s konceptom vidnega in nevidnega. V resnici je razbita šipa za ekonomijo v celoti škodljiva. Zanimivo pri tem je, da tako pravi že zdrava pamet. Če bi bilo namreč drugače, bi bila pot v blaginjo skrajno enostavna, in bi sestojila iz permanentnega uničevanja že ustvarjenega. Permanentna vojna, če hočete. Šipa je v primeru peka namreč tisto, kar je vidno. Kar je v tem primeru nevidno je, kar bi pek sicer naredil z denarjem, ki ga mora zdaj plačati steklarju za zamenjavo razbite šipe. Morda bi si kupil novo obleko. V tem primeru bi pek imel šipo in obleko, namesto steklarjev pa bi dodaten posel dobili krojači. V primeru razbitja šipe pa pek ne bo imel od svojega denarja nič, le staro bo zamenjal z novo. Pek je tako zdaj revnejši, kot bi bil, saj bi imel obleko, ki je do zdaj ni imel. Preostalo gospodarstvo pa ima od njega v obeh primerih enako. Tako je skupno gospodarstvo pravzaprav prikrajšano za eno obleko, in je "v vsoti" v resnici za toliko revnejše.
To je pravzaprav vsa ekonomska znanost "in a nutshell". Za konec prilagam še animacijo te pomembne zgodbe, ki velja za temeljni koncept ekonomske znanosti.
DARS-ov egalitarizem Menjava ni igra z ničelno vsoto 