Prijava  |  Nov uporabnik   |   E-pošta
Razsipna država Prehranska opozorila Radovan Žerjav Vinko Gorenak
Minister Turk elegantno frcnil Lukšiča po nosu Evolucija ponudbe pri trgovcih in inšpektorjih
Predstavitev pred odborom za gospodarstvo Predstavitev pred odborom za notranje zadeve

Hyde-Park.si

Trdo delo
Odrekanje
Preživetje v 2012

Whatmeworry, ali zakaj bi me skrbelo?

Follow Whatmeworry5 on Twitter  Stvari so v Đamahiriji Butalistan tako lepo urejene, da ni razlogov za zaskrbljenost.

O lastnostih denarja - 24.4.2011

O lastnostih denarja je razmišljal že Aristotel, in predpisal 4 osnovne lastnosti, ki jih vsak denar mora imeti:

  1. Vzdržljivost (durability).  Denar mora biti odporen na čas in se ne sme prehitro obrabiti ob konstantnih menjavah.
  2. Prenosljivost (portability).  Imeti mora relativno visoko vrednost v majhnih količinah.
  3. Deljivost (divisibility), konsistentnost, in zamenljivost.  Z delitvijo ne sme izgubiti svojih osnovnih lastnosti.  Velja tudi obratno - s sestavljanjem v večje enote prav tako ne sme izgubiti svojih osnovnih lastnosti.
  4. Mora imeti intrinzično (intrinsic) vrednost.  Denar mora biti vreden že sam po sebi kot tržno blago.

Novejši seznam najdemo v Rothbardu (npr., The Mystery of Banking, I.3: The Proper Qualities of Money, str. 6-8):

  1. Splošna tržnost (general marketability): denar mora imeti tudi nemonetarno vrednost; mora biti uporaben še za kaj drugega, mora imeti intrinzično vrednost.
  2. Deljivost
  3. Prenosljivost
  4. Količina mora biti razmeroma stabilna (stabilna ponudba)
  5. Vzdržljivost
  6. Prepoznavnost
  7. Homogenost

John Law, svetovljanski hazarder in "monetarni vrač", čigar ideje o povečevanju blaginje skozi povečevanje količine denarja v obtoku, ki bi jih danes lahko označili za proto-Keynesianske, so skorajda povzročile bankrot Francije l. 1720 (Mississippi Bubble) in skorajšnji zlom Velike Britanije istega leta (South Sea Bubble), je imel o denarju precej drugačne predstave.  Zato si poglejmo primerjavo, kako izpolnjujeta zahtevane lastnosti denarja srebro, denar skozi večino človeške zgodovine, in papirnati denar s "kritjem" v zemlji, kot ga je John Law skušal uvesti v Franciji leta 1716 (oziroma bolje, denar je imel "kritje" v delnicah družbe, ki je bila lastnica zemlje):

Lastnost Srebro Papir Zemlja
Ne-monetarna vrednost da ne da
Deljivost da da ne
Prenosljivost da da ne
Stabilna ponudba da ne da
Vzdržljivost da ne da
Prepoznavnost da ne da
Homogenost da da ne

Oblastniki so od vekomaj iskali načine, kako na hitro povečati svoje bogastvo.  V časih, ko so bile plačilno sredstvo žlahtne kovine, so se posluževali tehnik zniževanja vrednosti, s katerimi so odvzemali majhne količine žlahtnih kovin iz obstoječih kovancev, z razliko kovali nove, ter tako večali količino denarja v obtoku.  Tako so, na primer, v starem Rimu v letih 218-268 našega štetja uspeli zmanjšati vsebnost srebra v kovancih na 1/5000 začetne vrednosti.  Danes je oblastnikom veliko lažje: enostavno tiskajo "svež" denar brez kakršnihkoli omejitev.  Posledice enega in drugega početja so seveda iste - inflacija, in v ekstremnih primerih hiperinflacija, ter posledično razpad družbe, države, in nekoč tudi najmogočnejših imperijev.  Tako je, na primer, vzhodno-rimsko cesarstvo, ki je za razliko od zahodno-rimskega temeljilo na trdnem denarju, zdržalo skoraj 1000 let dlje.  Zakaj mislimo, da bo danes kaj drugače?

Zato trden denar seveda sam po sebi ni dovolj.  Oblasti je dodatno treba odvzeti iz rok možnost vsakršne manipulacije denarja: tudi kovanje denarja je potrebno prepustiti trgu.  To seveda tudi pomeni, da je potrebno ukiniti centralne banke in sistem delnih rezerv, ter banke prav tako prepustiti trgu.

Comments

 

Silence said:

Intrinzično, owned! :)

A sem že kdaj rekla, da je tvoje bloge ful užitek brati?!

april 24, 2011 7:08
 

Navadni Nimda said:

WMW kar obvlada te stvari.  8-)

april 24, 2011 7:18
 

Whatmeworry said:

@Silence: najprej hvala za kompliment.  Izraza "intrinzično" si pa nisem izmislil - tako mi je predlagal google-ov translate (http://translate.google.com) (blush).

april 24, 2011 7:27
 

kekez said:

Ne vem sicer, kako je s srebrom. Današnja zatečena težava pri srebru je že ta, da je obdavčeno. Ampak, če razmislimo o zlatu.

Zlato po splošnem prepričanju ima lastno vrednost. Vendar zakaj? Po mojem samo zaradi sračjega sindroma. Lepo se sveti, pa je ljudem všeč. Jaz gledam na zadevo bolj objektivno. Zlatu priznavam vrednost izključno zaradi črednega efekta. Ker vem, da je za druge vredno, tega ne morem zanemariti. Brez tega je zlato zame popolnoma brez vrednosti. Objektivno je vredno manj kot železo, saj je manj uporabno.

Še o deljivosti. Deljivost zlata je problematična. Če kupiš pol kilogramsko zlato palico, je ne moreš prodati pol. Palica ima svoj certifikat, serijsko številko, žig... Če jo daš na pol, izgubi vsaj 30% cene, ker nima certifikata in žiga. Zastavi se vprašanje, če morda ni potem vrednost kar v certifikatu in ne v zlatu :-). Druga možnost je menjava polkilogramske zlate palice v 5x 100 gramskih. To ni trivialno, saj so večje palice slabo likvidne in jih na lokalnem trgu težko spraviš v promet. Računati je treba z nezanemarljivim popustom pri menjavi. Če že v začetku kupuješ manjše apoene, imajo nezanemarljivo višjo ceno. Deljivost zlata je problematična.

Prepoznavnost.

Zlato se načeloma precej razlikuje od drugih snovi in ga je po fizikalnih lastnostih (predvsem gostoti in trdoti) enostavno ločevati od drugih. Vseeno pa tudi to ni popolno. Menda so že v državnih sefih našli kar nekaj ponarejenih palic. Ponarejevalci niso neumni. Jedro palice naredijo iz volframa (zelo podobna gostota, 100x cenejši), okoli pa pravo zlato. Ponaredka praktično ni mogoče odkriti, če palice ne prepoloviš, kjer nastopi v prejšnjem odstavku opisan problem. Zaupanje torej temelji na dobrem imenu kovnice, ki zraven podeli certifikat (spet smo pri papirju). Težava ponarejanja zlata pa se zoži na ponarejanje certifikata.

april 24, 2011 7:52
 

kekez said:

Zaradi opisanih težav denarja in tudi kovin kot so zlato in srebro, bi morda za denarno enoto morali uvesti bolj virtualno enoto. Npr. osnovna denarna enota bi bila povprečna vrednost inženirske ure.

Ima vrednost samo po sebi, je deljiva, je vzdržljiva (ker je virtualna), prenosljiva je virtualno ali v obliki certifikata. Ne izgublja vrednosti (zaradi razvoja inženirskih ved in posledičnega večanja produktivnosti je vredna kvečjemu vedno več).

Slabost je, da ji je težko TOČNO določiti vrednost. Praktična prednost pa je, da bi nek zidar ali malar težko kadarkoli utemeljeval, da je vrednost njegove ure dela vredna več kot 1 enoto.

Malo za štos in premislek. :-)

april 24, 2011 7:59
 

Ivan Kramberger said:

Bravo, WMW !

Se vidi, da si profesionalec na ekonomskem področju.

Pa kadarkoli se priporočam še za kakšen dodaten link na PDF literaturo, ki jo objavljaš pod svoja branja.

Sam sem se že marsikatere lotil.

april 25, 2011 12:21
 

kekez said:

»Odkar smo se pred nekaj tedni odločili, da proglasimo list za zakonito plačilno sredstvo, smo seveda vsi neizmerno obogateli.«

Ford je nejeverno strmel v množico, ki je odobravajoče mrmrala. Vsi so veselo prebirali šope listja, s katerim so si natlačili trenirke.

»Zabredli pa smo tudi,« je povzel upravni svetovalec, »v manjšo inflacijo, pač glede na sorazmerno visoko razpoložljivostno funkcijo listja, kar pomeni, če prav vem, da je trenutni tečaj približno tri orale listavcev za en ladijski kikiriki.«

»Da bi torej odpravili ta problem,« je povzel, »in učinkovito revalvirali list, bomo izvedli obsežno razlistovalno akcijo in… ee, požgali gozdove. Mislim, da se vsi strinjamo, da je v danih okoliščinah to edino razumna poteza.«

Za hip ali dva množica ni bila čisto prepričana o tem, potem pa je nekdo pojasnil,  za koliko se bo vzdignila vrednost listov, ki jih imajo zdaj v žepih, in že so se razlegli radostni klici. Upravni svetovalec je doživel aplavz na odprti sceni. Vsi prisotni knjigovodje so si začeli meti roke v pričakovanju donosne jeseni.

april 25, 2011 10:38
 

Whatmeworry said:

@kekez: vrhunsko! :D

april 25, 2011 10:51
 

Navadni Nimda said:

Kekezov odlomek je verjetno iz Štoparskega vodnika po galaxiji?

april 25, 2011 11:00
 

Trillian said:

Ker me čas (sralomalo) preganja zelo na hitro:

kekez ima poplnoma prav (in ja, nimda ima tudi prav, odlomek je iz moje "biblije" :)

Moje mišljenje (in strah): monetarni sistem je svetovni nateg. Prej ko slej nas bo pripeljal do roba. Zasnovan je namreč na zadolževanju. Vsaj tako me je odkrito učila moja knjiga za ekonomijo. Denar se ustvarja iz dolga, je povzetek. Tisto poletje ko sem se učila ekonomijo (no, ja resda samo temelje, in še to na fdv-ju) me je popadla sveta jeza. Izpit sem naredila z 10 a imelo me je da bi zraven napiala cel esej, kaj zaboga ekonomistom, ljudem na splošno pravzaprav, ni jasno ko vrtijo ta sistem. Pa sem se zavedala britke resnice, da ga tudi jaz. Čakam na dan ko bo vse skupaj crknilo. S strahom, priznam.

april 29, 2011 6:41
 

kekez said:

Včeraj sem slišal zanimivo ugotovitev o zlatu.

Komentirana je bila cena, ki ne gre v skladu z drugimi (podobnimi) materiali.

Npr. včasih je bila (objektivno uporabnejša) platina dražja od zlata, zdaj je cenejša.

Zlato ni denar, zlato je fetiš. :-)

avgust 11, 2011 9:47
 

Whatmeworry said:

Že 5.000 let.

avgust 11, 2011 10:44
 

matt said:

ravno tocka 4 je strel v lastno koleno. Oziroma killswitch civilizacije naploh. Ker obravnava mersko enoto kot dobrino. Ari Stotel and his stoned philosophers so sicer imel kunstne bele brade, ampak to se ne pomeni, da niso sem ter tja zavalili kake buce, kot je omenjena tocka.

februar 19, 2012 12:30

About Whatmeworry

Knuth published his first “scientific” article in a school magazine in 1957 under the title “Potrzebie System of Weights and Measures.” In it, he defined the fundamental unit of length as the thickness of MAD magazine #26, and named the fundamental unit of force “whatmeworry.” MAD magazine bought the article and published it in the #33, June 1957 issue.
Hyde-Park.si, vsa vsebina pridržana (c) 2007-2012. Ustanovljeno 18.2.2007 ob 18:00.