V Julijcih je sneženje v avgustu pravilo. Vsako leto zasneži, pade ga pa kakšne četrt metra na Kredarici. Letos je blo v juliju; to je pa malo nenavadno.
Tlele na Blokah, kjer sem zdaj kakšni dve leti, je bilo pozimi kar precej snega, zelo malo sonca in kar mraz, da sem celo jaz, ki imam rad slabo vreme, popyzdeval. Namreč, čar našega vremena je ravno v spremembah. Všeč mi je, da dežuje ali sneži kakšne tri, štiri dni, če je predolgo pa ni lepo. Ravno tako sončno vreme. Če je predolgo - kakšne 14 dni - mi ni všeč, ker je preveč enolično. In ravno te spremembe so mi všeč in ravno zato je v našem podnebnem pasu lepo živeti. Velikokrat pomislim na tiste, ki nikoli v svojem življenju ne bodo videli snega. Sam imam sneg zelo rad. V mladosti sem komaj čakal prvega jesenskega snega v gorah, da sem šel na kakšno turo v visokogorje. V dolini bukovje v mavričnih barvah, sam pa sem gazil sneg.
Imel sem alpinističnega kolega, ki je študiral v Toulousu v Franciji. S tamkajšnjimi kolegi se je peljal v hribe in Francozi so govorili, kako lepo lego ima Toulouse, ker imajo 200km do hribov in 300km do morja. Pa jim je odgovoril, da sam živi v mestu (Lj.), kjer ima 30km do hribov in 100km do morja.
Drugač pa je tale vreme čist zmešan. Tko da mam pozimi pripravljene kopalke in poletno obleko, poleti pa bundo in dolge gate na dosegu roke. Nč ne veš kwa bo!