Whatmeworry:
Sicer zanimiv (res presenetljiv) prispevek Erwina Marie Remarque-a, ampak jaz bolj mislim, da je tale kriza pričela kazati zobe zares in se bodo sedaj branili z vsemi štirimi za svoje položaje - tudi za ceno tega, da se zgrizejo med sabo. Kar seveda niti ni slabo.
Recimo: "zato bo vlada popuščala v zadnjih fazah pogajanj". Tole je precej zanimiva izjava, saj bi pomenilo, da ima vlada še nekaj maneverskega prostora. Toda od kje bo dobila denar, da bo lahko popustila? Ali Erwin še vedno sanja, kljub temu, da kriza pritiska z vso močjo?
Dodatno je bilo videti, da je v svojem članku ošvrknil Janševo opozicijo: "Da so razmere res kritične, kaže tudi to, kako je v zadnjih mesecih utihnila slovenska opozicija. Janša dobro ve, da nima boljših, alternativnih rešitev in da je najhujše, kar lahko doleti njegovo stranko, to, da bi morala zdaj prevzeti oblast in odgovornost za razvoj Slovenije. Zato se ukvarja z marginalijami, namesto z oblikovanjem "vlade v senci" in pripravo alternativnega programa za izhod iz krize." Tokrat Erwinova izjava ni izvenela hujskaško nastopaško, ampak predvsem zelo medlo in zgubljeno. Sicer je res, da opozicija ni dajala nobenih pametnih predlogov za reševanje iz krize, ampak tega ji sploh ni treba početi. Opozicija ima nalogo kritizirati in osvetljevati neumnosti vlade. Torej je vsaka Remarque-ova kritika lahko namenjena neodvisnim analitikom kot orodje za zaznavanje počutja v Partiji. In to je očitno sanjaško, megleno in brez kompasa. Ampak, a je kdaj bilo drugače?
(Citati so iz tega članka v Finance: http://www.finance.si/288347/)