Saj ni blema. V Bovcu imajo dobre višnjeve torte, na postaji Mosta na Soči smo našli eno arhaično gostilno, kjer vse izgleda (tudi cene) kot ene 100 let za cajtom. Žal so po naročilu rekli, da nam v eni uri ne morejo postreči kosila, tako da smo se tam v glavnem le odžejali.
Edino pri izhodu iz Lepene smo dobro uro stali ob cesti. Pa še tam se je uscalo, da smo se stiskali pod tisti reklamno informativni kozolček.
Potem pa pride tavelik avtobus z Vršiča in niti enega potnika v njem. Prav neverjetno glede na to, koliko ljudi se je vsepovsod potikalo. Iz Bovca se nas je pa potem (spet v tavelkem avtobusu) naprej odpeljalo šest (mi4 pa še 2 druga).
Ko smo pred mnogimi leti lazili na Triglav malo večja skupina, smo se tudi organizirali. Z dvema avtoma smo se odpeljali do Peričnika, tam je večina že imela turizem, dva šoferja pa z avti do Bleda. Tam sva pustila enega in potem spet v Vrata in ponovno v dveh rundah vse udeležence do Aljaževega doma.
Včasih torej v praksi rešujem brodnikov problem.