Na odličnem blogu Libertarec je Tomaž Štih objavil odličen prispevek z naslovom "Privatizacija pokojnin v desetih točkah". Ker gre za zelo kvaliteten predlog, da se Slovenci končno enkrat rešimo socialistične penzijske Ponzi sheme, ki bo kmalu propadla, teh 10 točk tule ponavljam:
1) Ukinitev proračunskega financiranja pokojninske blagajne.
Ker pokojninski prihodki ne zadostujejo za izplačilo pokojnin, se luknjo v pokojninski blagajni polni z davki. Proračunsko financiranje predstavlja že tretjino prihodkov pokojninske blagajne. Gre za netransparentno financiranje pokojninske blagajne. Davki se zaposlenim ne štejejo v pokojninsko osnovo in od tega nič ne bodo imeli.
2) Odprava pokojninskih privilegijev.
Neupravičene (ideološke, avantgardno- umetniške) pokojnine je potrebno konvertirati v državne in znižati pod povprečje pokojnin tistih, ki so vse življenje delali in vplačevali v pokojninsko blagajno.
3) Upokojitvena starost za vse naj bo 63 let. Razlik med moškimi in ženskami naj ne bo. Izjem čimmanj.
Formalni pogoji upokojevanja niso tako pomembni, kot prevzem tistih zahodnih vzorcev, ki omogočajo, da se dvigne dejanska upokojitvena starost. Pozno upokojevanje je potrebno vzpodbujati s prijemi, ki starejšim ljudem omogočajo dobro zaslužiti. Prejemanje pokojnine naj se ne pogojuje s prekinitvijo zaposlitvije. V zasebnih podjetjih starejši ljudje ne zasedajo dela mlajšim, ampak s svojimi izkušnjami dopolnjujejo delovni proces. Javno upravo pa naj se korenito zmanjša, namesto da se z upokojevanjem starejših išče nova delovna mesta za mlade. Tistim, ki v večjih zaposlitvi mladih tam vidijo vir za pokojnine mora biti jasno, da delovna mesta za mlade v javni upravi ne pomenijo svežega denarja za pokojnine in ničesar ne izboljšujejo. Mi ne potrebujemo več zaposlovanja mladih, ampak več zaposlovanja mladih v zasebnem sektorju, ki (po možnosti) ne prejema proračunskega denarja.
4) Identifikacija terjatev iz pokojninskega sistema.
Koliko je država komu dolžna? Za identifikacijo terjatev naj se vzame izplačevanje človeka dostojnih pokojnin, četudi jih aktuarski izračuni ne podpirajo. Terjatve naj bodo skladne z višino vplačanih prispevkov. Tistih, ki jih niso vplačevali naj bodo pod povprečjem tistih, ki so jih.
5) Določitev prehodnega obdobje za prehod na novi sistem.
Prehodno obdobje je potrebno zato, da novi pokojninski sistem nikogar ne preseneti. Vsi tisti, ki so vplačevali v pokojninski sistem morajo imeti skladno z višino svojih vložkov vzpostavljeno terjatev do države.
6) Vsem upravičencem se prizna terjatev do države, te obveznosti pa se konvertira v javni dolg.
Slovenija se s tem uvrsti med najbolj zadolžene države na svetu. To ni neko novo stanje, ampak le priznanje realnosti. Država je dolžna upokojencem. Dajmo to formalizirati.
7) Družinsko srebrnino, nacionalne šampijone, državne banke se odproda tistemu, ki ponudi najvišjo ceno. Denar se v celoti nameni za poplačilo javnega dolga.
Nobenih centralno planskih razvojnih programov, nobenega strateškega lastništva, nobenih 25+1 formul. Politika naj se umakne iz vseh podjetij in ves zbrani denar nameni za poplačilo javnega dolga, torej za financiranje pokojnin.
8) Sedanji PAYG se ukine, pokojninski sistem se v celoti zasnuje na zasebnih prihrankih.
Pri zasebnem varčevanju je ključna regulacija. Ta naj omogoči dovolj fleksibilnosti, da spodbuja dolgoročno varne naložbe hkrati pa naj bo mogoče presegati lokalno demografsko in ekonomsko volatilnost. Denimo, če imajo na enem koncu sveta preveč otrok, v Sloveniji pa prebivalstvo izumira, naj bo mogoče pokojnine plemenititi z ustrezno razpršitvijo prihrankov tudi tja, kjer so pogoji ugodnejši.
9) V prehodnem obdobju se pokojninsko varčevanje navzdol omeji in naredi za obvezno.
Ker nimamo razvite kulture varčevanja za starost potrebujemo prehodno obdobje, da se na to navadimo. Če se ta kultura v prehodnem obdobju vzpostavi in otroke od malega vzgajamo v duhu varčevanja za starost, lahko obvezo tudi ukinemo.
10) Komur v novem sistemu ne uspe prihraniti dovolj za starost mu država zagotovi minimalno socialno varnost v okviru obstoječih programov socialne pomoči.
Predlog privatizacije pokojninskega sistema temelji na dejstvu, da statistično gledano posameznik svoje prihranke upravlja bolje od politika. Če komu spodleti, se bo zato to zgodilo redkeje. Posledično bo stiske lažje in ceneje blažiti iz socialne blagajne.
Pohvale predlagatelju!