Prav danes je predsednik vlade v Libiji čez noč sklenil gradbeniški posel, vreden več kot 500 mio EUR. Ob vrnitvi v domovino pa povedal, da si lahko obetamo še novih naročil. Super fino fajn. Če vse skupaj ne bi bilo nenavadno hitro ter ne bi šlo za izjemno visoke zneske. Vsaj za slovenske razmere. V katerih Pahor ne zmore, ali ne zna najti mnogo manjša sredstva za nova delovna mesta in okrevanje gospodarstva. Vsak dan pa delavci izgubljajo zaposlitev kot po tekočem traku. Malo verjetno je tudi, da bo omembe vredna vsota iz SCT-jeve kapnila v državno blagajno. So posredi protiusluge, korupcija? Bo pri tem poslu kdo zaslužil zaradi posredovanja? Tako na libijski, kot na naši strani? Še kako vmesna vprašnja. Libija ima denar. Veliko denarja. Ni v recesiji. Lahko si privošči mednarodna naročila pod "svinjskimi" pogoji. Torej posle lahko da v izdelavo največjim svetovnim firmam po najnižji možni ceni. Zato se upravičeno poraja vprašanje kako, da je Pahorju uspelo to kar denimo ni Nemcem, Francozom, Italijanom, Japoncem. Ne nazadnje tudi Kitajcem s svojim gradbeništvom. Ki vsako leto "pogoltne" več betona kot cel svet skupaj. Seveda ne gre zanemariti nostalgične Gadafijeve navezanosti na bivše neuvrščene prijatelje. Predvsem s področji bivše Jugoslavije. Saj so bili sočasno s Pahorjem na praznovanju 41. obletnice libijske revolucije ter Gadafijevega prihoda na oblast tudi Jadranka Kosor ter Srb Tadič. Se bo kdo zganil in se tudi javno vprašal, od kod Pahorju tolikšni vpliv na libijsko politično vodstvo? Težko je verjeti, da bi šlo zgolj in samo za že prej omenjeno Gadafijevo nostalgičnost. Če k temu dodamo še Pahorjevo mednarodno politično nepomembnost, poizkuse soliranja, ki jih je zavrnila celo EU oz. mednarodna politika in mu dala vedeti da pač ni politični žrebec za tovrstne podvige, torej da nanj enostavno ne računajo, vsaj ne v odmevnejših diplomatskih in političnih temah, je zadeva še toliko zanimivejša. Morda bo na odgovor potrebno počakati do konca državno zborskih volitvah? Takrat bo jasneje kam bo šel, kaj bo počel in kako se bo znašel. Težko je namreč verjeti, da bi jih po vseh dosedanjih pirepetijah ter težavah pri upravljanju države še enkrat dobil. Nedvomno pa se tako močna mednarodna naročila nikoli ne opravijo brez provizij, daril, ali protiuslug.