Sicer ne vem, kako je zdaj.

Ampak pred časom sva bila z Telemachom nekompatibilna na tehničnem področju.

Imam kitajski telefon, ki ne podpira evropskih LTE frekvenc (800 MHz področje).

Telemach pa je imel samo take.

Prav škoda. Z nekaterimi ljudmi pri Telemachu se prav dobro ujamem in so kar stručkoti.

Tudi nekatere inovativni (ne čisto vsakdanji) pristopi so mi kar všeč.

Sem jim tudi že zrihtal >100 odjemalcev, ki so večinoma prestopili s Telekoma.

Tole se zaostruje.

Prej sem imel vseobsegajoč paket, v katerem bi moral imeti L mobilni paket. Pa smo mi vključili le M. Pa zato ni bilo nič ceneje.

Zdaj sem paket zmanjšal na minimum. Ta vsebuje S paket, obdržal sem M in so mi nabili dodatek na račun. 

Tudi tole bo očitno šlo h konkurenci. 

Ko sem jih vprašal če če imajo brezžični TV-box, so pa rekli, da mi za samo 150€ naredijo hišno inštalacijo.

Ha, članek na mojo tegobo v Monitorju by Boris Šavc.

Zvestoba do groba

Zakaj so daril in popustov deležni le novi naročniki? Mar zvestoba ni več cenjena lastnost? Če sodimo po dejanjih največjega ponudnika interneta in telefonije pri nas, potem ne.

Petek je in z Lauro stojiva pred najino najljubšo restavracijo. Danes je ogromno novih gostov, zato bova na prosto mizo zagotovo čakala dlje kot običajno. Ker sva redna gosta – večerja ob koncu tedna je terapija, ki naju povezuje –, bova na vrsti med zadnjimi. Ne bi se mogel bolj zmotiti, po zgolj uri in pol čakanja naju posedejo zraven stranišča. Ker so obstoječe kapacitete restavracije zasedene ali pa čakajo na »devičnike«, ki pri njih še niso obedovali, so nama postavili zložljiv kos pohištva na praktično edino prosto mesto. Glede na to, da je že skorajda dvajset let, odkar sva prag takratnega bistroja prestopila prvič, priznam, da me je njihov trud prijetno presenetil.

Jedilnega lista nama niso prinesli, kar je logično, saj je izbiranje v takšni gneči rezervirano za prišleke. Kot vsak redni gost sva se sprijaznila s hrano, ki je ostala od prejšnjega dne. Ker mi je že dobro krulilo po želodcu, sem natakarja povprašal o predvidenem času postrežbe. Z osornim glasom mi je zabrusil, da sva lahko srečna, če bova sploh kaj dobila, navsezadnje jim vsak teden delava težave, namesto da bi končno šla še kam drugam. Jed je vseeno prispela predme, sicer hladna, a so ji v kuhinji prijazno priložili star kruh. Jedla sva hitro, vendar naju je natakar vseeno opozoril, da je pred restavracijo pravkar parkiral neznan avto. Če so v njem lačni novinsci, bova morala predčasno končati. Da bi se izognil sporu, sem zaprosil za račun. Bil je sicer trikrat višji kot pri sosednji mizi, kjer je večerjo ravnokar zaključila petčlanska družba, ki je nisem še nikoli videl, a hkrati nižja od tedna prej. Razliko sem dodal napitnini za natakarja, saj bova čez teden dni zmenek ponovila. Zavedam se, da greva že vsem zaposlenim na živce. Nič hujšega od gosta, ki se vedno znova vrača.

...

Zdaj imam iz službe na testu eno LTE škatlo.

Bemo, tole spravi skozi 50 Mbps download in 7 Mbps upload.

Tole je precej hitreje, kot imam trenutno po žici.

Komu so torej sploh še mar žice?

Paketi so pa danes tudi kar ugodni.

* HoT ponuja 200 GB/mesec za 15 evrov s hitrostjo 20 Mbps in 2 evra dražje za 50 Mbps.

* Telemach ponuja za 22 evrov neomejeno (v resnici v drobnem tisku piše, da po 100 MB prenosa zmanjšajo hitrost na 1 Mbps/256 kbps)

Te dni sem dobil hladen tuš še od enega ponudnika.

Tile 2-črkovni ponudniki so očitno res za en kurc.

Sicer pa, kako lahko resna firma sploh ima samo dve črki v imenu!?

Ob tem smo že zelo davno obupali tudi pri HP.

Mene je pa razveselu ponudnik z 2 črkama (odnosno njegov podizvajalec BOP). Sporočili so mi, da mi za isto ceno pripada še enkrat več DATA, in to ravno za 1. april, ko se vsi ostali zajebavajo & neresno obnašajo. Kaj bi si človek sploh še lahko želel?