Fantje so nekaj pokvarili.

Popravek:

1. vnesi about:config v naslovno vrstico in pritisni Enter

2. vnesi network.http.http3.enabled in pritisni Enter

3. Pritisni na puščico - gumb na desni strani da nastaviš vrednost na false.

Wuf!!!

Za eno stranko delam eno mašino, ker bom moral za test dirkati z eno multimilijonsko rešitvijo ene multinacionalke.

Pa sem sestavil tale pajkl kot sem vedel in znal in že miga.

Prvi (umetni) testi kažejo, da tole zmore 20 GB/s diskovnega I/O-ja! 

Itak so vsi diski U.2. CPU je pa tudi F serija (zen3). Tudi RAM se meri v TB.

Sicer se zavedam, da bo dirka kljub vsemu težka.

Pa kdo se ima cajt še sploh s to kmetijsko mehanizacijo ukvarjat? Jaz lahko v 10 minutah ustvarim bolj zmogljivo mašino od tega.

Jaz do zdaj še nisem našel sistema, ki zmore 20 GB/s diskovnega prenosa (z besedo: dvajset gigabytov na sekundo!), pri kapaciteti nekaj 10 TB (ram diski torej odpadejo).

Tole gladko poseka vse, kar sem do zdaj imel pod prsti.

Dirka bo pa kljub temu težka, saj jaz dirkam z grobo silo. Medtem ko multinacionalka uporablja svojo embedded firmware softversko optimizacijo, ki je izven njihovih pajklov ni mogoče imeti. To pomeni, ko rabiš podatke iz podatkovne baze, če branje ne more iti po indeksu, bo moj dirkalnik moral prečesati celo tabelo z vsemi bloki na disku. V njihovem (sicer zanikrnem) pajklu pa hardver ve, katerih blokov na disku ni treba pregledati, kljub temu, da mora logično prečesati celo tabelo. Uporabljajo neke vrste hw indexe na samih diskovnih kontrolerjih, ki v osnovi naredijo grob izbor na nivoju diskovnih blokov. Kot pa vemo, je dobro premišljena softverska rešitev vedno hitrejša od najhitrejšega hardvera.

Baza pa sitnica, ~20 TB.

Bomo videli, je rekel taslepi.

Zaenkrat kaže, da je moj pajkl 4x hitrejši od milijonske multinacionalne zverine pri enostavnih poizvedbah.

Bomo videli, kako bo pri zapletenih, kjer tista zverina uporablja optimizacijo, ki sem jo že omenjal.

Tudi če bom le nekoliko počasnejši bo to zmaga. Gre namreč za to, da tale stranka postavlja nov testni sistem. Kljub temu, da gre za velik mednarodni konglomerat, pa nočejo še za test postavljati multimilijonskih škatel.

Če bo uspelo, bomo potem zares naredili še hitrejši pajkl. Tole zdaj je namreč samo test (testa ).

To mene ves čas pravniki vseh mojih strank zaj***jo z nekimi podpisi GDPR pogodb in nekimi nerazkrivanji osebnih podatkov.

Sploh jim ne morem dopovedati, da se jaz z vsebinami (interpretacijo) podatkov ne ukvarjam. Jaz podatke premetavam na bulk nivoju in se ne spuščam v podrobnosti. Kot bi bageristu v betonarni zapovedovali, da ne sme razkrivati, kakšne barve kamenčke in drobce meša v beton. On prime s šaflo in vrže. Nima pojma, kakšne barve. Ja, res bi lahko šel brskat, ampak ... vprašanje smisla in cajta. Več stika z osebnimi podatki ima vsak navaden avtomehanik. Zdaj, ko so avti bolj pametni, pa sploh.

Tako tudi nikoli nisem mogel dopovedati tem inšpektorjem za varstvo pri delu, naj nas nehajo posiljevati z nevarnostmi električne energije. Mi nimamo stika z električno energijo drugače kot skozi šipo ali drugačne vrste šajbo. Vsaka mamca, ki v roke prime npr. likalnik ima več stika z elektriko kot mi.

Potem me je nekoč le en vprašal, kaj je po mojem mnenju največja nevarnost pri našem delu. Moj odgovor je bil: prometna nesreča, ko se vozimo k strankam. In ni šlo skozi, ni hotel sprejeti tega.

Nekoč že davno sem zapel z enim svojim šefom, da ne smem brskati po plačah zaposlenih. Itak se je v aplikaciji (do katere načeloma uradno sploh nisem imel dostopa) vse beležilo. Šifriranj podatkov v samih strežnikih se pa še danes poslužuje malokdo.

Pa sem mu že takrat povedal, če bi hotel, imel interes in čas, moj dostop ne bi bil pri njih zabeležen. Ker moj dostop je skozi hexeditor do diskovnih blokov. Ampak interpretiraj te (osebne) podatke, če imaš voljo. Jaz je nimam. Tudi fiziki ne računajo tlaka iz gibalnih količin posameznih molekul.

Meni ni jasno, od kod vlečejo ta 4:1

Če bi bil npr. res edini človek na svetu, ki bi znal nekaj res koristnega narediti, bi po moji logiki lahko zahteval plačilo 1 : 7 milijard.

Čisto hipotetično, da se ti utrne zamisel, kako s celega sveta izkoreniniti lakoto ali eno hudo bolezen ali neko drugo hudo gorje. Koliko bi smel za to zakasirati? 4 jurje evrov (= ~4x minimalne plače) bruto? A to 1x ali dosmrtno rento po toliko?

Ali pa, da narediš izdelek, ki ga kupi čisto vsak zemljan in stane 100€ (Steve Jobs, Bill Gates, Sergej Brin...). Prinese torej 700 milijard prihodka (hipotetično pustimo zdaj stroške). Če računamo 50 letno rento, bi to zneslo 1 milijardo/mesec. Kam bi torej z denarjem tisti, ki res veliko dobesedno zaslužijo? Bi ga morali skuriti?

Ok, pa če gremo bolj socialno in tak izdelek damo po 1 cent (manj očitno ne gre). To potem prinese SAMO 70 milijonov. Se pravi 115.000€ mesečno porazdeljeno v 50 letih.

4:1 vlečejo od "socializem, kot prehodno obdobje", kateremu sledi Komunizem, ko sploh ni več Zasebne lastnine. Torej ne samo, da bo 1:1, ampak bo še huje:

"V komunizmu ljudje delajo, da pokrijejo svoje osnovne življenske potrebe, več pa človk itak ne rabi, ker je Zavest že dovolj razvita".   #opice