Tukaj imam zdaj dodaten problem, da sploh ne vem, pri čem sem.

Namreč, glede na ID sem zavrnitev dobil na prvoposlano zadevo, kjer sem dodatno podpisal še cel mail in dobil zavrnitev, da pošiljam nedovoljene priloge smime.p7s

 

Potem sem jim celotno stvar poslal ponovno brez podpisa na samem mailu. Podpisan le PDF v njem (tudi v prvem je bil ta isti tudi podpisan).

Dobil sem nov ID zadeve, da so sprejeli in dali v obravnavo.

 

Danes sem dobil zavnitev, da elektronski podpis ni veljaven za prvi ID zadeve. Na drugega sploh nisem dobil nobenega odziva še. Tako da ne vem, ali je ta še kar v obravnavi in ima več upanja, ker ni bilo smime podpisa, ali so, ker so očitno obravnavali že prvo, drugo vrgli v koš kot podvojeno. Mogoče bom počakal do jutri, če bo kaj.

Sicer sem potem v dilemi, ali peljati naprej eno od že poslanih zadev (se sklicevati na obstoječ ID, najraje na drugega). Ali jim poslati vse skupaj na novo in jih poučiti o EU regulativah s priložitvijo linkov.

 

V bistvu mi je zdaj žal, da sem tako zakompliciral s tistim smime podpisovanjem maila, da zdaj ne vem, pri čem sem. Nisem pomislil, da bo nek algoritem to binarno preverjal in v tem videl priponko. Podpisan mail v mailerju je namreč čisto navaden mail. Podpis komot ignoriraš, če ti ni merodajen. Binarno pa to dejansko čisto drugače izgleda.

Zdaj sem opazil, da je bil tudi njihov odgovor v pdf obliki podpisan.

Ukular trdi, da je podpis kriptografsko neveljaven. Nič več kot to. Morda bi moral nekje izbrskati podrobnosti.

Sem pa potem tale dokument prenesel na win na acrobat reader in acrobat reader pa zelo na dolgo in široko razkaže podpis:

Podpis je veljaven:

Vir zaupanja je: European Union Trusted Lists (EUTL).

To je kvalificirana storitev elektronskih pečatov v skladu z Uredbo EU 910/2014.

Dokumenti ni bil spremenjen

Identiteta podpisnika je veljavna

Podpis vključuje vdelan časovni žig.

Precej bolj na široko in profesionalno kot pri meni sigenca, kjer je na začetku tudi na kratko čivknilo, da podpis ni veljaven, ker CA certifikatu nisem podelil zaupanja. Pri njihovi tega ni bilo treba, ker je očitno že vse po defaultu poskrbljeno. Sploh se ne čudim kolobocijam. Pri sigenca je očitno še kar treba vse truste pokljukati ročno, sicer ni nič. Težko je pričakovati tam od enega birokrata, da sploh ve, zakaj gre. Očitno pa tudi nihče drug (njihova IT služba) tega ni na roke naredil (sigenca se pa ne potrudi, da bi to končno bilo vdelano v produkte).

Zanimivo pa, da okular s tem podpisom ni zadovoljen.

Bom zdaj poiskusil podpisati moj dokument z acrobat readerjem in jim ponovno pošljem. Če je slučajno kakšen algoritem razglašen.

Je sploh katerikoli naš certifikat (ki je na EU listi) vgrajen v produkte? Poštarca, Halcom, ... po mojem ni. Tukaj smo spet čisto izviseli. Njihov je od češke pošte.

Po menujih in gumbkih mi ponuja opcijo podpiši, ampak mi potem na dokument nacrta pero, s katerim lahko prostoročno kracam po dokumentu. To ni glih to.

Ampak če je možno z readerjem kracati, zakaj ne bi bilo tudi res kriptografsko podpisati?

Vse potrebno sem uspel najti, skonfigurirati in digitalno podpisati z Adobe readerjem.

Jasno pa pri preverjanju meni javi, da je vse ok, saj imam certifikatsko verigo pri sebi poštimano (čehi je ne bodo imeli).

Izpiše pa tudi samo Issuer: SIGEN-CA G2 in Republika slovenija. Nobenih visoko zvenečih izpisov o EU Trusted listah in EU uredbah.

Bemo, pa to je samo komentar v metapodatkih. Kako so naši leseni, da ne morejo teh litanij vključiti v cert, da bi vsaj premaknili birokratovo možgansko celico in bi morda ti vsaj zastrigli z ušesi.

Sram naj jih bo državne ITjevce. Očitno znajo samo z ritjo greti stol.

Preverjam, kako na to gleda okular. Švejki zagotovo okularja nimajo, ampak za moj firbec...

Datoteka je kar nekaj večja kot pri podpisu z okularjem. Še kar pa je okular zelo skop z informacijami. Samo, da je podpis veljaven in čas podpisa. Enako kot pri podpisu z okularjem.

Sem pa imel težavo z Okularjem na eni Windows mašini, saj mi ni hotel prebrati shrambe certifikatov od Firefoxa, ampak sem ga moral ročno napotiti do shrambe Thunderbirda.

Potvrzení o provedení záznamu o osvobození vozidla od zpoplatnění

Moje vozilo so osvobodili.

Švejki so obupali, očitno po načelu, pametnejši odneha. 🤣

Sinoči ob 1h (ponoči) sem jim ponovno poslal vlogo in jo opremil s sklici na EU direktive in linki na ustrezne strani, kot je predlagal mungo. 🤗

Ob 4h (ponoči) sem dobil odobritev. Matr, kdaj to pri njih birokrati delajo?

Velika hvala. Prišparal sem 12,5€. Ali pa z druge perspektive >600€ v 10 letih, če ne bodo vmes spremenili pravil.

Za kakšno pivo več U Švejku  bo 😎. Hvala še enkrat za vso pomoč.

Ob 4h (ponoči) sem dobil odobritev. Matr, kdaj to pri njih birokrati delajo?

Verjetno imajo avtomatiziran postopek!

Algo prebere mail, pošnjofa. Če so linki na EU regulativo, ali kak Twit od Leyen, ali celo od Vera Yourova, potem hitro da štampiljko, da je vse OK, "vse po predpisih, pa še Vera nas nau gnjavla". 🤣

Hrvaška je... Kako nas to vsi prehitevajo po levi in po desni?

Nekatere besede so čisto podobne ali celo enake našim, nekatere hrvaškim (npr. ručnik=brisača), nekatere srbskim (npr. ostrov=otok).

Nekatere so pa čisto mimo. Imajo povsem zgrešen(?) pomen, pa mi sploh ni jasno, kako je prišlo do tako različnih pomenov pri isti besedi.

Npr. danes sem videl napis: Dnes merime zrak.

Človek bi mislil, da to pa res ni težko razumeti. Verjetno gre za meteorologe. Narobe! To je pisalo pri optiku in pomeni: Danes merimo vid. Ja, zrak v češčini je vid. 😂

Če pa rečeš: "Eno veliko točeno pšenično pivo, prosim." Je pa skoraj genau prav. Tudi nekatere precej umetne besede z bolj kompliciranim pomenom so čisto enake našim. Npr. klobasa. Mater, niti Hrvati ne rečejo čisto tako.

Drugače pa, besedam, ki imajo G, zamenjaš v H in si že napol Čeh. Primer hrad=grad, snih=sneg, hora=gora, hlava=glava, ...

Potem je še kakšen cukerček (btw. pri njih je kar cukr). Včeraj videl na lokalu, da iščejo BRIGADNIKA. To je menda delavec s skrajšanim delovnim časom. 🤣

Jaz sem se počutil zelo domače. Moji so se nekaj z angleščino matrali, jaz pa prav nič. Sem začel takoj po njihovo. 

Avto se je lepo obnesel. Nazaj grede smo šli v enem šusu z baterijami pri 80% (napolnil v Pragi pri Lidlu brezplačno). Po poti smo nafilali samo 1x v Linzu med kosilom in se na "zadnje hlape" privlekli čez Ljubelj. Tja grede smo šli v etapah (ne v enem dnevu) in polnili priložnostno, zato ne vem, koliko porabil.

Tole je čisto druga zgodba kot v Italiji in na Hrvaškem, kjer zna trajati uro in več, da komaj začneš polniti. Ponavadi moraš naložiti aplikacijo, se registrirati, potrditi registracijo, vnesti način plačila, ga avtorizirati pri banki in potem z aplikacijo prebereš QR in spet v banki avtoriziraš konkreten nakup. Običajno se nekje zalomi.

Sicer so zastonjske polnilnice na severu samo pri Lidlih in samo v delovnem času.

Zanimivo tudi, da petrolova kartica marsikje enostavno prime. Slabost tega je potem edino, ko si na kosilu, ne moreš v aplikaciji spremljati polnjenja.

Petrolova kartica pa še kar NE prime na Hrvaškem na Petrolu. Sami s sabo očitno ne znajo urediti roaminga. Nazadnje v Zagrebu sem kar obupal in se odpeljal na HEP, ki ima tudi svoje muhe, ampak imam drugo kartico. Aplikacija namreč sucks. Eni Avstrijci zraven so obupali.

Približno tako, kot bi v štacuni imeli ceno kruha glede na kvadraturo štacune in na čas prebit v štacuni. Nič ne bi štelo, ali vzameš eno štruco ali 100 štruc.

Ne vem, ali imajo doma tudi isto ceno na uro, pa če imaš vključen bojler ali pa le eno led lampo.

To je za sabo potegnilo dejstvo, da sem prvič do zdaj iskal najšibkejšo DC polnilnico. Če sem namreč polnil na 50 kW polnilnici je bila energija približno pol cenejša, kot če bi polnil na 150 kW polnilnici in še pol cenejša kot na 300 kW polnilnici. Moj avto namreč ne potegne več kot 70 kW neglede na nazivno moč polnilnice.

Čudna logika, v glavnem. Imajo pa hudičevo močne polnilnice tudi tam, kjer samo medvedi živijo. Samo 50kW (pri nas najmočnejše) tam skoraj ne najdeš.

Gen-i bo začel zaračunavati polnjenja.

Kdo, za vraga, bo potem sploh še filal na javnih polnilnicah? Doma in še ponoči bo tole bistveno ceneje.

Očitno bo tole spet priložnost za menjavo elektro dobavitelja. 😝

Se bo treba nekaj drugega izmisliti.

Imam nekaj idej, pa jih ne želim servirati v javnost, da jih ne bi pograbili. Naj kar sami stuhtajo.

Imam pa v mislih tudi nekaj kontra idej, ki bodo izničile državni pohlep.

Drugih ur nisem prestavljal in me je neslo. Sem dal avto na polnilnico in zafrknil za eno uro. Poleg brezplačnih ur sem polnil eno plačljivo uro preveč.

Tale premik ure me bo stal 6€ (1.500 SIT).