Mi smo prišli s Krvavca.

To ene 5 ur hodiš do Kokrškega sedla, prek vrha Korena in Kalškega grebena. Prvi 2/3 je navadna hoja, potem je en hud <20m zob za preplezati, naprej je pa severna stran in je srednje zahtevna pot varovana z nekaj jeklenicami in klini.

Potem naprej je spet vzpon proti Mlinarskemu sedlu po južni strani. Približno 1 uro hoje do Velikih podov po zmernem vzponu (brez plezarije). Veliki podi so potem bolj položni in od bivaka ene pol ure do Mlinarskega sedla. Navedeni časi so iz mojih mlajših let, zdaj smo rabili več. Tam smo potem spustili drona z vajeti. Nismo se dejansko vzpenjali na vrhove. Sicer so z južne strani vsi tile vrhovi (Grintovec, Skuta) dokaj simpl dosegljivi.

Če greš na vrhove z Mlinarskega sedla, je že težje - prepadno, vendar blizu (npr. Skuta po grebenu prek Dolgega hrbta; se nekako vidi s posnetka). Mi smo šli čez, na Jezersko.

Tam je pa kar za***ano. Zajl in klinov, kot bi se jih nekdo sproti izmišljeval. Na ene 3/4 poti do Češke koče se potem malo položi in pridemo na melišče (in nekaj snega). Tisto melišče sem poizkusil predrsati, pa je zelo zoprno (preveč grobo, čez Mojstrovko ga ni). S Češke koče do Jezerskega je pa gozdna pot.

Ko sem pred ~15 leti tam kolovratil - vključno z vrhovi, se mi ni zdelo nič posebnega, zdaj sem se pa občasno kar malo spraševal, če mi je bilo res treba. 

 

Se pravi, če greš iz Kokre (Suhadolnik) na Kokrško sedlo (verjetno podobno tudi iz Kamniške bistrice) in potem po južni strani gor (kamorkoli že, Veliki podi, Mali podi, Mlinarsko sedlo, Skuta, Grintovec) praktično ni plezanja. Severne strani so pa druga pesem. Grebenske poti so pa še vrtoglave (1000m prepadi).

Heh "zob" za preplezat. 

Mi je pa jasn, da če se redno ne potikaš takole po gorah nekaj let, gre kondicija "adijo". Tkole bi moral vsaj enkrat na mesec ali dva iti vsak - cel dan hoje. Stari smo pa vsi tle itak dost, da se ne precenimo do iznemoglosti ali celo poškodujemo.

Ja, tisti zob je kar divji.

Pred leti sem tja peljal sodelavce na kolektivca in so me že nekaj šimfali, kakšno romarsko pot sem izbral, ko ravno pridemo do tistega zoba, nakar je vse onemelo.

Tam je že skoraj previsno, zajli za držat imaš na obeh straneh in teža te ves čas vleče nazaj, stran od stene.

Ko sem zdaj vlekel prijatelje tja gor, sem že na Krvavcu vprašal, če imajo dobre zobe, ker se bo treba tudi z zobmi držati. 

Ujej, bo treba kako fotko poiskat! Se pa ne sliši lih kot nek "hec" tole. 

Saj mi je žal, da nisem pofotkal, ampak ko sem bil na vrhu, nazaj nisem več hotel.

Verjetno bo tole

Cela serija je pa tukaj.

Pa itak na fotki ni občutka, kako je v resnici.

Obstaja pa tudi druga pot. Ni grebenska. Zahodno in gre nižje.

Priključita se šele na koncu pod Kalško goro. Tam še nisem hodil.

Tudi začetni del obstaja lažja varianta, čez Dolge njive, ki ne gre z Zvoha ampak prek pašnikov. Spustiš Vrh Korena.

Slike na unem linku so sicer zanič (ker je slaba svetloba), vseeno pa se vidi, da tole niti slučajno ni hec. Par klinov? Tle mora bit človek 100% fizično v kondiciji, tud roke recimo. Pa vidim tud na vrhu tega "hrbta", da so klini + zajla. Tko da mora tole definitino biti super doživetje že če imaš kondicijo. 

Tole sicer je tehnično najbolj zahtevni delček in nevajenim požene največ adrenalina po žilah.

Se mi pa ni zdel najtežji del.

Tole je bolj kratko ali sladko. 

Hujše je tam, kjer je malo manj strmo, pa se nimaš česa prijeti. 

In iz drona se zelo lepo vidi, da je FULA kamnito, torej obvezna tud čelada, ker mora verjetno kamenje skoz dol padat.

Matr! Tu je nekomu z enakim dronom uspelo leteti 8,5 km daleč. Jaz do zdaj še nisem uspel več kot 1,5 km. Potem izgubim povezljivost. 

Wow - tole jim je pa dobro uspelo!