Enkrat si mungo objavil, da si pridelal 200 kil čvečk (*). Če je bilo to iz tega drevesa, si drevo zasluži spoštljiv izkop.

(*) Tako rečejo češpljem v mungotovih krajih. (da ne bo Nimdič spraševal, kaj to je)

Je sedela ena mamca na domačiji ob planinski poti pod staro češpljo.

Pride markerist in vpraša: "Mamca! A lahko eno markacijo na vašo češpljo?"

Pravi mamca: "Lahko sine, lahko. Samo, jaz verjetno ne bom ves čas tukaj sedela." 

Lepo polno drevo. 

Na zahodni balkon sem montiral ograjo.

Sicer je bilo tole na sporedu že za ponedeljek, pa se je takrat hitro nehalo. Ograja vaga okrog 200 kil. Lotil sem se je s škripcem, ki ga je projektiral še moj foter in je star skoraj toliko kot jaz. Certificiran je bil za 1.200 kil. Pa je izdihnil že čisto na začetku, ko je bila ograja še na tleh. Na srečo.

Potem sem čakal sredo, da so se odprle trgovine in hitro po nov škipec. Za vraga! Nič podobnega ne delajo več. Ali je za zelo malo kil ali še raje, za zelo malo metrov. Tale balkon je namreč 5 metrov nad tlemi. Škripec pa pritrjujem na strešno lego na slemenu.

Potem sem kupil pač nekaj in zelo mcgajversko improviziral. Uspelo mi jo je potegniti gor, potem pa me je prehitela noč. Samo kar privezal sem jo še. K*** pa tale zimski čas!

Potem je bil dež. Danes pa sem tole natančno pozicioniral in prišraufal s 30 šraufi po 20 cm.

Fertik deu! 

No, midva sva včeri skori cel dan letala naokoli, da sva dobila drevesca, ki sva jih želela. Dons grejo pa v zemljo. Pa mi ni jasno al sva bila prezgodnja, al je že vse razgrablejeno.