Začel sem sušit kaki vanilijo.

Lahko bi uporabil mojo finto. Dal sem sušit rezine vanilije (1/8 sadeža), ki je bila tudi bolj trpka. Čez dan in preko noči sem sušil na 35 st.C. Pri tej temperaturi začnejo encimi zorenja hitro delovat in danes so tisti trpki kakiji postali zreli, bolj suhi in zelo sladki. Nadaljeval bom pri temperaturi 40-42 st. C, do končne suhosti. Če bi začel sušiti pri višji temperaturi, npr. 50 st.C, bi sušenje šlo hitreje, encimi zorenja pa bi denaturirali.

Pri vaniliji je loterija, ker je trda nezrela in zrela in ne veš, kje si. Daj jo enostavno na toplo, npr. na radiator za kakšen dan ali dva.

Še to: lahko si kaki narežeš na 4mm rezine in daš sušit na radiator. Odlična sladica bo.

OK, hvala za tale namig. Sem mislu, da kakiju za zorenje prija predvsem sončna svetloba.

Ker nimam radiatorjev prižganih ama nikoli (20 let sem v osmem štuku in je dost toplo tud pozimi), predpostavljam, da bi jih lahko (zelo kratko) za 10 sekund obseval v mikrovalovki na eni nizki wattaži?

Minimum je praktično skoraj nič.

Na tak način jaz vzhajam testo ali mehčam sladoled ali puter.

V vojski smo tako peglali hlače, da smo jih jemali s seboj v posteljo.

Neverjetno, za kaj vse je postelja dobra. 

Samo ne blizu z vžigalicami. 

Morda pa potem skupaj s svečami in krekiranjem, da se naredi eten.

Danes lahko pokažem, kako izgledajo kakiji, ki so sušeni po (mojem) posebnem postopku in so se uležali / dozoreli. Po okusu in teksturi jih skoraj ne ločiš od datljev. Obupno dobri so!. (klikni sliko!)

Tetka jesen je tudi letos prišla na obisk. Je pa katastrofa glede sadja.  Jabolk skoraj ni, kiwi in kaki sta "podbacila" na nivo nekaj komadov za vzorec, orehov sploh ni, lešnikov čisto malo. Umni kmetje si orehe vedno prihranimo za eno sezono naprej, podobno lešnike, zato to ni problem. Izjema pa so asimine. Te so pa tako polne, da se veje pobešajo. S koruzno letino sem še kar zadovoljen, ravno za eno leto do naslednje je bo dovolj. Cca 50 kg zrnja bo. Drugih poljščin in zelenjave je bilo pa veliko in ne bo treba kupovat.

Večina pridelane koruze se že suši pod kozolcem. Šoja, hvala ti ! Bila je dostojno pokopana, sam sem lastnoročno izkopal grob in daroval sveto mašo.

To se bo sušilo še kakšen mesec, ko bodo imeli škodljivci dovolj druge hrane. Bojim se predvsem miši, ki prenašajo mišjo mrzlico. Sicer pa ne morejo scat v zrak. Potem se bo koruza oluščila in sušila naprej na napravi z sušilnimi lesami. Sem pa že enkrat objavil,kako je Miša ujela ptiča, ki je prišel krast koruzo: