Iz Jakoba so posebaj opozarjali, da na Jakobu nepreddvorčani nimajo kaj iskati, da bo policija gor.    More bit prou magic zdaj na Jakobu, nobene gužve po poti. 

Bemo, pa res, okol Brda ne smem. 

Kdo pa sploh je na Jakobu?

Koči naj bi bili zaprti, ker sicer oni kršijo odloke. 

Pri Franciju (Iskra) je bila pred korono zaprta. Tko da pomojem nikogar ni gor. Una pri cerkvi je pa stalno odprta in tud zdaj je oskrbnik gor, samo pač ne obratuje.  Rekreirat se mormo, sploh zdaj k je odpornost še tolk bolj pomembna. 

DA OBČINA KRANJ MEJI NA OBČINO BOHINJ.

Danes je bilo ugotovljeno še nekaj zanimivosti o gorenjskih občinah.

Očitno megaobčina Šenčur ima kar 2 priklopa na avtocesto. Enako velja za še bolj megaobčino Naklo, ki ne le da ima dva. Skoraj (za enih 100m) bi imel kar tri. Zanikrna mestna občina Kranj ima le enega in še ta je tako rekoč skoraj v Naklem.

Stopnjevanje samostalnikov po škrtosti: gorenjec, bolj gorenjec, Kranjčan 

Kranjčan sem bil 3 leta, potem sem se pa poboljšal. 

Čisto premalo obiskujete Jakoba! 

Včeraj sem bil in sem spet fasal enega krvosesa. Premalo torej obiska in ne poberete vse te golazni.

Pa sem se doma takoj preoblekel in šel pod tuš. Ni pomagalo! 

Z Jakoba sem tudi poletel na Hudičev boršt. Vendar sem se moral umikati unim sedalcem pod letečo cunjo, pa vreme (vidljivost) se je tudi nekaj kisala, zato sem se po kilometru in pol obrnil. Posnetki pa verjetno niso preveč dobri (še nisem preveril).

Res se kaj najde. Je pa več še čisto zelenih kot črnih. Tudi pri črnih je treba paziti, da niso še preveč rdeče. Zdaj je že malo temačno v gmajni, pa je to težje.

Evo, d n važm 

Silence ma tud borovnice takorekoč za bajto, konckoncev je Kekez sosed, samo kakih 100 m skoz mini vasico se more sprehoditi. 

Un vrt ZELO bogat zgleda. Urejen in bogat, fula je enih zadev, ki se jih verjetno da pobrati in dati v skledo. Pa druge še rastejo. Jaz bi dal tukaj 10/10. 

Jaz se doma ukvarjam samo z rožcami. Zelenavo ma mulc čez. Nazadnje je probaval andske jagode.

Tako sem sadil lilije, japonsko mirto, floxe, dalije, šmarno hrušico (ta je celo užitna), lovorikovce, petoprstnike, potonke, bodike ... Ravno včeraj smo se nekaj šli o hortenzijah. Jaz sem odločil, da jih ne bo, ker mi pač niso všeč. Lilije so mi pa nekaj polži požrli, takoj ko so pogledale iz zemlje. Ampak očitno bodo kljub temu. Kolikor jih sploh bo. Večina čebulic namreč ni odgnala. 

Zdaj se trudim iz semena vzgojiti zvončke, narcise in tulipane (tukaj še čakam, da bodo semena dozorela). Menda pa je do cvetoče rastline kar dolga pot.

Sem pa opazil, da sem na vrt samodejno dobil nekaj borovnic in gozdnih jagod. 

Včasih so na jesen tudi turki (gobe) poganjali.

Hortenzije so pa res gravž.  

Uni lovorikovci pa zlata jama za polže.   A to cveti? 

Ti lepo pograb čebulce od tuipanov in jih boš imel kmalu polno gredo.   Narcise bi pa jest dala okol dreves. 

Lovorikovce velikokrat uporabljajo za živo mejo in znajo biti kar prikupni. Jaz sem zasadil dva grmička. Belo svetijo. Ponavadi žive meje (druge) ne cvetijo.

Za petoprstnike mi je malo žal, da sem se pustil prepričati, da vsamem le rumene. Bolj so mi všeč oranžni ali rdeči. Vendar mi je bilo rečeno, da rumeni cvetijo ves čas, ostali pa samo en mesec.

Za tulipane je menda najlažje, da razdeliš čebulico, ko je več členasta. Da jih bom poizkusil iz semen, je pač mali izziv. Iz semen tudi nikoli ne veš kakšni bodo. Narcise sem razmišljal, da bi jih imel kar med travo. Vendar so malo pozne. Cvetijo, ko je že treba kositi. Zato sem dal med travo le kronce. Malo me sicer skrbi, ker za kronce nimam dovolj namočene zemlje. Ponavadi rastejo že skoraj na močvirju.

Od svojih dreves imam le cigarovce in magnolijo (jo bom skušal oblikovati v drevo, čeprav je bolj grmasta). Potem imam samo še divja drevesa. En hrast, prave kostanje, jelše, bukve, bore ... To je prišlo samo. Imam tudi eno veliko divjo češnjo. Malo pozno je, da bi jo cepil.