Sem bil v Mečkatorju in kupil eno malenkost. Končni znesek okrog 5 evrov. Zato sem šel na samopostrežno blagajno.

Plačam z gotovino, zdel se mi je še primeren trenutek, da zmenjam en nekoliko prevelik bankovec. Porinem noter...

Avtomat je reagiral zelo maščevalno!

Drobiž mi je vrnil:

* 5 evrov v kovancih po 1 in 2 centa (za celo pest jih je bilo)

* ostalo v bankovcih po 10 evrov.

Tale samovolja avtomatov je šla čisto predaleč 

Nekaj podobnega se mi je nekoč že zgodilo na bankomatu v Španiji.

Pri dvigu 300€ mi je vse izplačal v bankovcih po 10€. 

Skozi ozko režo je moral debel snop poriniti z večjo silo in spodnji ter zgornji bankovec pri tem kar dobro poškodoval. 

Pogosto gre tudi s kartico, včasih pač ne.

Jutri rabim keš za eno privat žurko, kjer bo nabirka za stroške. Rabim drobiž. Kartica seveda ne pride v poštev.

Kako tudi sicer zapraviti umazan denar, ki se nabere npr. od trgovine z orožjem, mamili, od šverc-komerca ...? 

Ja, mojim mulcem so nekoč v šoli dali neupravičeno uro. Imeli so zbiralno akcijo papirja. Vsak je imel nalogo od doma prinesti en porcijon starega papirja. Moji mulci niso skoraj nič nabrali, ker pač cajtnge beremo v elektronski obliki. In evo, kazen za ekstremno ekološko obnašanje. 

(pa sem jih vprašal, če lahko kar bankovce prinesejo. Saj je tudi papir. , da bi se rešil tega smetja in mi ne bi bilo treba v Mečkator na avtomat)

Ko sem bil še majhen, smo imeli na kmetiji cekret na štrbunk. Kot toaletni papir se je uporabljalo časopisni papir, ki si ga pred uporabo še zmečkal, da je bil mehkejši. Največkrat se je uporabil Kmečki glas, TT ali Tovariš, bognedaj pa da bi si obrisal rit z Družino ali Našo ženo. V komunističnih družinah so najbrž uporabili tudi Komunista (ajetko Nimdič?). V prvi fazi si tisti kos časopisa bral, da ti niso misli uhajale po nepotrebnem kam drugam, potem pa si si s Titom ali direktorjem kombinata obrisal rit. Danes si za branje vzamemo mobilca, ki pa ga ne uporabimo potem za brisanje. Včasih rešim tudi križanko v časopisu, ki pa ne konča v školjki, temveč v škatli s starim papirjem za humanitarne namene.

Tudi jaz sem danes rabil keš, da sem plačal mojstru za delo na letnem vzdrževanju centralnega ogrevanja. Tako sva bila zavzeta z delom, da mi je pozabil dati račun. Spet bo manj penezov za vojaško opremo.

Komunista pa pri nas nismo imeli. Čeprav je Matka bila kar orenk privržena tem "idejam", pred mojim rojstvom baje celo članica. Smo imeli pa normalne skrete, treba priznat. 

Spet na roke plačeval usluge? Da te navjo pohopsal. Verjetno ima samo un "veseljak" tako protekcijo, ofsajd gor, ofsajd dol.

A to ti je Sneženi mož povedal?

Pa je en užitek, ko ne plačaš davka. Če ne verjameš, vprašaj Trumpa. Kaj ti pa lahko dokažejo, če nimaš računa, npr. ko greš iz frizeraja? Lahko rečeš, da si se sam ostrigel, frizerka ti je samo svetovala, kam nastaviš glavnik in kam škarje. Če si pred tem naročil frizerki, naj ti naredi še eno ali dve "štengi", ti mora inšpektor verjet.

Ta igra najbolj prizadene tiste, ki so jih kot dojenčke hranili na flaško, ker mama ni imela mleka ali pa se je bala za postavo. Tak človek bi se kar naprej strigel in že enkrat na teden se mu ne zdi dovolj pogosto. Ljudje porečejo "lej, kako lepo urejen gospod" ne vedoč, da imajo opravka s perverznežem, ki se hodi drgnit ob joške prsati frizerki.

Se opravičujem, če smo malce zašli.

...Ko je bila poletna vročina, je bila v eni zračni halji. Ah spomini, spomini....

Nadaljevanje:

Iz tiste halje je puhtelo po ženski. In vedno sem se spomnil na Sartrov roman Gnus (La Nausee) in njegov opis, kako se je Antoine Roquentin zdolgočaseno zabaval z lastnico penziona. Ah spomini, spomini....

Jaz sem Sartra nekoč kar požiral, zdaj ga ne berem več. Od eksistencialistov pa še zdaj vzamem kdaj v roke Camusa, najrajši zbirko novel. Sem rekel, da moram prebrat Kugo, zaradi korone seveda, a mi ob tolikih filmih ne rata. Imam pa en film po romanu Tujec, kjer je igral M. Mastroianni in je odličen.

Mogoče si mislil roman Gargantua in Pantagruel, ki je zelo zabaven. Imam celo zbirko 100 romanov, ki sem jo skompletiral s pomočjo antikvariatov.

Gargantua in Pantaguel - definitivno nisem nikoli bral. Spomnil bi se imena...

Sem preletel seznam... nimam pojma. Evo seznam na Wiki:

Sto romanov - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)

EDIT,... HAHA, najdel. To je "Potovanje na konec noči". Nič antisemitskega ni bilo opazit, je pa izredno duhovito in slikovito pisanje. Dobro opisane scene in dogodki. Jaz temu rečem Eksistencializem. To bo treba še  enkrat prebrat. Sicer mam te romane v kleti, ampak so tam že 30 let, tko da se tega "radona" ne dotikam. Tale tip je vplival tud na Sartreja in še nekatere.

Louis-Ferdinand Céline - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)