Gre za centimeterski GPS, torej lahko na manj kot 3cm natačno (namesto 3 m) določiš meje zemljišča. Imam okoli 25 arov. WiFi za to ni primeren.

Naštimal bi nekaj točk, s katerimi bi kosilnica delala triangulacijo. Najlažje ultrazvočno, saj jih tako ne rabiš čisto točno ciljati.

Ena precej simpl opcija namesto kakšne od točk je tudi kompas.

Se spomnim, ko sem kupoval kamere, si jim kar na sliki poklikal območje aktiviranja.

Mogoče bi naštimal tako in jo predelal, da bi zakričala na kosilnico, ko ta pride do roba. 😂

Za začetek še najbolj simpl bi pa bilo, če bi kar narisal črto, do kje sme. Kot na igriščih. Je pa res, da to rabi občasno obnavljanje.

Droni imajo več opcij za pozicioniranje.

1. zračni tlak (samo za višino) - to imajo praktično vsi; gps za grobo pozicijo - to ima večina; ultrazvok za finejše izogibanje oviram; lidar - si ustvari virtualni zemljevid prostora naokrog.

Iskal sem radarski modul, pa tega nisem našel. To bi bilo za zaznavanje in pravočasno izogibanje drugim letečim objektom na večje razdalje.

To se sicer da rešiti s Kalmanovim filtrom in podobno fancy matematiko, samo zakaj pa ne bi z RTK GPS-om natačno določil proge?

Sem pa mnenja, da je tudi tole z vkopanimi kabli mal pretirano. Za Mungota predlagam koncept "svetilnikov", podobno, ko ima Roomba. Torej IR snop ščiti eno stranico parcele, rabiš vsaj 4. Potem pa senzor na napravi, in ko ta faše fotone, se pač obrne, ali drugače ustrezno ukrepa. Poceni, tehnično enostavno in tako učinkovito, da bi še sosedje ploskali.

OK, potem pa povprečenje. Še vedno me skrbi centimetrska natančnost, da nauš sosedu plesal po vrtu, ali zapeljal v bazen, itd.

Ali pa pri meni ... bi prišel domov in ugotovil, da je ene par taužentov hektarov gozda pobrito na golo. 🤣

Tole z lastnimi projekti, ki so kdaj bedasto prenapihnjeni, imam včas tudi jaz probleme. Dobr da si opozoru na to perečo problematiko. 👍 ...

Jaz imam za propadle projekte odlagališče na eni stari uti pri stari hiši. Tja odlagam in skušam pozabiti. Potem pa grem včasih tja kaj iskat in doživim boleč spomin na bedarijo, ki ni uspela: bakren trak za odganjanje polžev z elektriko, kup raznih zalivalnih sistemov, delujočih na timer, na metre in metre poceni kupljenih cevi za kapljično namakanje, ki so bile v bistvu defektne,  itd., itd.

Uspelo mi je samo pri eni z nekaj priščipnjenimi in bolečimi prsti. Zato sem obupal in se odločil, da zadeve odvlečem do vulkanizerja.

Zdaj se mi je pa volja kar malo povrnila in se mi ne ljubi več ubadati z zamislijo, kako tole vse skupaj naložiti v avto in odpeljati. Morda bom naslednje dni poizkusil še kakšno, saj imam 10 prstov. Huda redundanca torej. 😅

Problem je, da gre za bočno ojačane gume od SUVa in so trde kot vrag. Če ti uide prst med gumo in feltno se pa hitro naučiš še sopran.