Pred dnevi sem zasledil eno zanimivost, kaj je glavna značilnost družbenih omrežij.
Ugotovili so, da je glavna značilost ta, da se zdaj butlji lahko povezujejo med sabo in s tem postajajo močna in vplivna skupnost.
V času pred družbenimi omrežji so bili butlji več ali manj izolirani posamezniki, ki vsak zase niso mogli delati pretirane škode.
In tako mi je FB spet serviral en članek neke "vplivnice", ob katerem kar ošpice dobim.
Povzetek je, če se neki stvari malo bolj učeno reče, je zagotovo škodljiva in bi jo bilo treba prepovedati. Za kar mora, seveda, spet poskrbeti država.
In potem navaja: benzil salicilat - vsebuje ga praktično vsaka kozmetika,
butilirani hidroksitoluen - vsebuje ga praktično vsa industrijsko pripravljena hrana,
alkilbenzen sulfonat - vsebujejo ga praktično vsa čistila in detergenti.
Ne vem, ali se samo meni zdi normalno, če je neka stvar namenjena, da ubije mikrobe, potem ne more biti prijazna do čisto vseh živih bitij in je to prav njen osnovni namen?
Itak, da detergent za pomivanje posode ni namenjen, da ga imaš na krožniku za večerjo.
Če bo kdo hotel priti k meni na piknik, mu vnaprej tukaj povem, da jaz mrežo za peko čistim s cevosanom, katerega glavna sestavina je natrijev hidroksid.
Ta povzroči, da trojni ester glicerola, palmitinske, stearinske in oleinske kisline razpade na glicerol, natrijev palmitat, stearat in oleat, ki so topni v vodi, kar opisani ester ni.
Grem jaz zdaj na dodatno dozo metilksantinov s teobrominon na čelu.
V bistvu mi je a že žal, da sem hčerko napuckal, da je šla študirat kemijo. Očitno v Sloveniji ne bo kruha zanjo.
Ob koncu tega izliva se še poklonim pokojni profesorici Aleksandri Kornhauser, je bila zares spoštljiva osebnost.