Dost tega dežja. Ne zdržim notri.
Sem šel ravno ven in postrigel eno vrbo skoraj na balin. Glih toliko, da sem se malo preluftal.
Ni glih na balin, ampak 2-metrske veje so šle na pol metra in izgleda zdaj kot en zmodeliran pušpan (kugla na palci).
Tole bi moral držati na tej meri bolj redno, saj sicer izgleda kot eno štrenasto šavje.
Potem sem bil še malo žalosten.
Sicer imam rad pisano trato s travniškim cvetjem (zvončke sem še sam naflancal vmes, da je spomladi pred prvo košnjo vse lepo belo cvetoče), ampak mojo trato napada krvavordeča srakonja in te pa res ne prenesem.
To je sicer enoletna trava, ampak se razmnožuje 100 na uro. Tako da kljub vsakoletnemu odmrtju potem še bolj na novo požene.
Edini strup, ki pa res učinkuje (quinclorac), pa je v EU prepovedan od 2017 (da Slovenije sploh ne omenjam, tu je prepovedan že blažev žegen).
Pred leti sem sicer dobil en štamprle iz ZDA in to je res čudežno. Pobije samo tega vraga, vse ostalo pusti na miru. Čudež!
Proti temu se potem borim kot vem in znam. Z ognjem, s totalnim strupom (v EU dovoljen, pri nas ne dobiš. Še dobro, da me Italijani, Nemci, Irci, Španci zalagajo), ki naredi luknje (pomori vse). Zdaj bom poizkusil še s protiofenzivo. Naj se trave med sabo stepejo. Bom nametal na kile semena trate, pa naj se stepeta za prostor. Letos je fajn vreme za travo. Škoda, ker se prej nisem domislil tega.
Na vrtu letos poizkusno pridelujem grški fižol (γίγαντες). Sem vrgel v zemljo kar fižole namenjene prehrani. Tole sicer zna biti precej drago (do 10€ za pol kile).
Nič nisem vedel, kaj me čaka. Malo sem prebral, da rabi vsaj 2m prekle. Jaz sem kar z balkona napeljal žice (~5 metrov).
Ni hudič, da je tole že zraslo do vrha in zdaj išče, kako naprej. Jaz ne vem, ali so mi tole podtaknili tiste fižolčke iz pravljice, ki potem zrastejo do drugega sveta nad oblaki
