Zdaj sem se prvič malo bolj zakopal v tole obračunavanje elektrike po novem in na temo prebral več člankov.
Pa mi je čedalje manj jasno.

Piše, da iz pretekle porabe vsakemu določijo neko dogovorjeno obračunsko moč. In sem na preteklem računu tudi našel številke zame (na zadnjem računu pa tega ni več?).
Kar mi ni jasno, je pa to, da so mi določili take dogovorjene moči, da sem jih v preteklosti redno presegal. Kako so to potem določili iz pretekle porabe?
Praktično v vseh obračunskih blokih sem skoraj vedno za 10% presegal te določene moči.

Je to nalašč? Ker če greš to zdaj spreminjati, ti začnejo zaračunavati takoj, sicer je 2 letno obdobje, ko se te moči samo spremlja.
Je to nalašč, da bodo kasirali več, saj se preseganje menda drago plača?
Očitno so faloti! Tako in drugače. 
 

---

Še bolj glupo se mi zdi, da bodo dementno sovaščanko vprašali za mnenje o JEK2.

---

Kot poslušamo te dni, so se Janševi in Golobovi faloti prijateljsko dogovarjali, kako izigrati državljane, da se bo kljub eventuelno negativnemu izidu referenduma gradilo JEK2 in pri tem kradlo. Sram naj bo vse, ki so glasovali za falote. Markeš je analitično opisal politično greznico in še posebej opereto, ko Logar, Irglova in Jajo izvajajo predstavo za culukafrijske budale. Link 
 

---

Zanimivi, da Golobičevci jodlajo o korupciji pri TEŠ, JEK2,... nikoli pa ne jodlajo o korupciji v "javnem" (državnem) zdravstvu, državnem šolstvu, državnem penzijaštvu, državnem NVO-jevstvu, državnem Drugem Tiru, državnem štadionu (ne povem katerem), državnem plivalištu (neču da kažem kojem), državnem pobiranju parkirnin, državnem LukaKoperstvu... a kdo vidi vzorc tlele? 

Energetiki so pri nas čisto preveliki tradicionalisti.
Razumem, da so že 100 let navajeni delati na isti način, ampak zdaj je čas za kaj novega.
Zgledovati bi se bilo treba po telekomunikacijah in računati prenosne poti na tak način. Telekomunikacije so se z digitalizacijo korenito spremenile. Podobno bi se morala energetika. Danes lahko (močnostna) elektronika zagotavlja veliko bolj stabilno energijo kot so to v preteklosti zagotavljali veliki težki vztrajnostni mehanski stroji. Poleg tega, da to niti ni naloga našega malega okolja. Za velike kolosalne mašine naj skrbijo večje sosede. Mi smo najmanjši in bi lahko bili najbolj prilagodljivi in inovativni.

---

Spet sem naletel na en članek, ki razlaga, da je logično plačevati omrežino in moč pri elektriki, saj strošek električne energije ni samo v njeni proizvodnji.

Ne vem, zakaj potem to mene spominja na logično, da bi za kruh v trgovini posebej začeli zaračunavati še transport, nakladanje in razkladanja.
Pri pijačah in podobnem pa posebej še embalažo in pakiranje.

Stroški naštetih artiklov namreč niso samo v njihovi proizvodnji ampak tudi v pakiranju in logistiki.
Celo bolj kot pri elektriki. Pri elektriki je to fiksen strošek, ki se v času uporabe porazdeli na prenesene količine. Prenosne poti namreč enkrat zgradimo, potem pa elektrika dolgo časa po njih teče sama.
Pri kruhu, mleku, vinu, pivu, ... je treba vsakokrat sproti plačevati gorivo in delovni čas prevoznikov.
Enako pa ostaja strošek za vzdrževanje in posodobitve. Vzdrževanje omrežja in vzdrževanje tovornjakov. Izgradnjo novih omrežij in nakupe novih tovornjakov ...
Kje je torej logika, da za kruh in mleko ne plačujemo "omrežnine" in se nam to zdi normalno, pri elektriki pa je logika drugačna???

---

Jaz to razumem tako, da mi Geni zaračuna poleg stroška elektrike še omrežnino in potem nakaže ta znesek distributerju Elektro Celje, davek in trošarino nakaže državi, druge prispevke pa ostalim zajedalcem.

---

...
Kje je torej logika, da za kruh in mleko ne plačujemo "omrežnine" in se nam to zdi normalno, pri elektriki pa je logika drugačna???

Logika je v tem, da gre za državnega monopolista. Isti štos, kot državno zdravstvo, državno šolstvo, državno penzijaštvo, državno RTVSLO,...

Sicer so referendum odpovedali, ampak še kar pa planirajo v bodočnosti graditi tale mega NEK2 kolosej.
Referendum bo očitno podobno kot v Avstriji. Ko so zadevo že zgradili, so dali na referendum.
V Avstriji je referendum kljub temu padel in zgrajene nuklearke niso nikoli aktivirali. To je neumnost.

Mi imamo drugačen problem.
Če bo cena nuklearke 15 milijard, to znese pri 3% obrestih na 30 let 35 milijard, pri 4% na 30 let pa 50 milijard.
To potem na vsakega prebivalca znese 18.000 ali 24.000 EUR.
Če ste 4 članska družina, vas bo nova nuklearka lahko stala približno 100 jurjev.
Če ob tem na štrom plačujete 200€/mesečno, imate za ta denar plačanih 500 mesecev (~40 let).
Za ta isti denar imaš lahko že hudičevo zmogljivo solarno elektrarno z mega baterijami. In ob tem elektriko zastonj, pri nukearki jo bo treba še vedno plačati.

---

Na netu sem zasledil zanimivo debato o elektriki, nekako v stilu:

A: obnovljivi viri niso primerni, saj jih ni ob pravem času. Da bi to prerazporedili, bi rabili milijon Tesla power wallov. Zato rabimo NEK2.

B: Pa kaj, če bi rabili milijon power wallov. To je še vedno ceneje od NEK2.

---

Ravnokar sem dal račun za elektriko v plačilo. Račun znaša 96,17€, od tega je omrežnina 39,9€. To se mi zdi nenormalno visok delež. Barabini imajo namenoma poceni elektriko, da bo potem pozneje samo po sebi umevno, da je elektrika prepoceni. Če je omrežje analogno avtocesti in omrežnina analogna cestnini , so tukaj nesprejemljive relacije glede na porabo elektrike in porabo bencina. Pa še to opažam, da ljudje govorijo o strošku omrežnine, ki ga ne pomnožijo z 1,22, vsaj na računu GENi ni omrežnina prikazana z DDV.
Jasno je, da bi morala biti elektrika dražja, a se bojijo revolucije. Dokazano je, da Švabi kupujejo ruske energente preko posrednikov, kako je pri nas, pa skrivajo kot kača noge. Raziskovalni novinarji se raje ukvarjajo s konkubinami.

---

Moj najdražji račun za štrom je bil natančno pred 1 letom, januarja 2024. Okoli 320€ je bil.
Bomo videli, kako bo letos. Zaenkrat ni neke hude zime in mi gretje dela samo okrog 8 ur dnevno.

---

Pri nama je takole:
- poraba v istem obdobju lani 600 kwh - položnica 106€,
- poraba letos 660 kwh - položnica 106€.
Navad nisva spreminjala.


 

---

Ogrevanje bajte je res nizek strošek.  Poleti do oktobra je znašal 0€.
Oktober: 1€
November: 43€
December: 45€
To je bila kombinacija ogrevanja s TČ in kurjenjem drv od sadnega in drugega drevja, ki sem ga moral podret. Tega materiala imam še za dve zimi.

---

Za december sem prejel račun v višini 250€ za dobro megavatno uro in pol.
Ni da bi se preveč sekiral. Rekord še ni presežen.
V januarju glede na dosedanje vreme očitno tudi ne bo.
Temperaturo TČ sem celo znižal s 50 na 40 stopinj*. Pa imam radiatorsko gretje.

* navedena je temperatura povratnega voda.

---

Razmišljam, kateri sistem toplotne črpalke je boljši, ali tisti z geotermalno energijo ali tisti z energijo iz zraka. Po mojem mišljenju je v temperaturnih razmerah okolice nad npr. 0 st.C boljši zračni sistem, za tiste pod to temperaturo pa je boljši geotermalni sistem. Zračni sistem omogoča hitrejši prehod toplote, a se z nižanjem temperature ozračja efikasnost gretja zmanjšuje. Geotermalni sistem pa je vezan na skoraj konstanten odvzem toplote, je pa bolj rigiden, oz. počasen. Ali obstaja kje to pojasnjeno?

---

Po mojem vrtina dela bolje pri zunanjih temperaturah pod okoli 5 stopinj.
Obstajajo tudi vodne TČ, ki imajo dve vrtini. Iz ene vodo črpajo in jo vračajo v drugo. Najboljše za izmenjavo toplote.
Slabosti so pa morebitna umazanija v vodi. Take imajo filtre in ponekod jih je treba pogosteje čistiti.
In pa pri takih TČ nezanemarljivo količino energije porabi vodna črpalka. Po mojih podatkih (stric ima tako) nekaj kW.

Pri vrtinskih (zemlja) je tudi precej odvisno od kakovosti same vrtine. Moja je žal povsem suha in je zato slabši pretok toplote. Če naletiš na podtalnico, zna biti precej bolje.
Moja vrtina se zato v ekstremu ohladi skoraj do 0 stopinj. Pa tudi, kadar je optimalna, ima samo okrog 5 stopinj, čeprav je globoka kar 120m.
Enostavno ni nobene vode notri. Pa tudi kamnina je laporasta, ki je precejšen izolator. V bistvu strjena glina, sestavljena iz mikrodelcev, ki niso kompaktno povezani med sabo.

Zunanja zračna TČ dela najslabše med -1 in +2-3 stopinje. Takrat je v ozračju še vlaga, ki na zunanji enoti povzroči nabiranje ledu.
Zato TČ porabi kar nekaj truda (toplote, energije) za odtaljevanje zunanje enote. Ko temperatura pade pod -2 je spet v redu. Ni vlage, ni ledu.
Nekatere zunanje enote, ki se ne zmorejo v popolnosti odtaljevati, potem vidiš vkovane v led.

Zračne TČ so ponavadi inverterske in svojo moč zvezno prilagajajo razmeram (zunanjim in notranjim).
Vrtinske TČ so ponavadi enostavnejše on/off, saj so razmere ves čas zelo glih. Samodejno se prižigajo in ugašajo.
Moja kuri okrog 3,5 kW elektrike, kadar dela. To je pozimi običajno med 6-12 ur skupaj dnevno (včeraj 6, danes bo okrog 7). Preostali čas je povsem ugasnjena.

Slabost zračnih TČ zna biti še hrup. Nekatere so zunaj res glasne. Vrtinska je zunaj čisto tiha (nima ventilatorja), notri pa podobno kot hladilnik.
Sicer je notranja enota tudi glasna (kompresor). Sem slišal, ko so jo servisirali, ampak je dobro zvočno izolirana.

---

Pri Kronotermu je dobro to, ker gre toplota od plina direktno na ogrevalno vodo in ne na drugi plin, ki bi jo prenesel v notranjo enoto, saj so pri vsakem prenosu toplote tudi izgube. Problem je, če bi zmanjkalo elektrike za več dni in bi bila temperatura pod nulo. Jaz imam to rešeno tako, da lahko ogrevalno vodo od ogrevanja z drvmi spustim v sistem TČ, sicer bi moral vodo iz TČ iztočiti. Je pa TČ izredno tiha in delovanje zunanje enote ugotoviš le tako, da prisloniš uho na tisto kišto. Sosed ima novo Mitsubishi TČ in se čuje na 10 m. Z ledom na zunanji enoti nisem imel nikoli problemov, redno odtaljuje.

---

Sinoči sem gledal Tarčo in poslušal tisto sranje klamf o omrežnini. Potem sem se vprašal, koliko omrežnine mora plačati proizvajalec elektrike TEŠ 6 in če je to sorazmerno s tistim, kar plačujejo nategnjeni mali proizvajalci elektrike s sončnimi paneli.

---