Spet sem naletel na en članek, ki razlaga, da je logično plačevati omrežino in moč pri elektriki, saj strošek električne energije ni samo v njeni proizvodnji.
Ne vem, zakaj potem to mene spominja na logično, da bi za kruh v trgovini posebej začeli zaračunavati še transport, nakladanje in razkladanja.
Pri pijačah in podobnem pa posebej še embalažo in pakiranje.
Stroški naštetih artiklov namreč niso samo v njihovi proizvodnji ampak tudi v pakiranju in logistiki.
Celo bolj kot pri elektriki. Pri elektriki je to fiksen strošek, ki se v času uporabe porazdeli na prenesene količine. Prenosne poti namreč enkrat zgradimo, potem pa elektrika dolgo časa po njih teče sama.
Pri kruhu, mleku, vinu, pivu, ... je treba vsakokrat sproti plačevati gorivo in delovni čas prevoznikov.
Enako pa ostaja strošek za vzdrževanje in posodobitve. Vzdrževanje omrežja in vzdrževanje tovornjakov. Izgradnjo novih omrežij in nakupe novih tovornjakov ...
Kje je torej logika, da za kruh in mleko ne plačujemo "omrežnine" in se nam to zdi normalno, pri elektriki pa je logika drugačna???