Največ peroksida sem v življenju porabil za jedkanje tiskanih vezij.
Baker namreč kislinam predstavlja težji zalogaj (po mojih osebnih izkušnjah ga res dobro žre edino dušikova kislina).
Zato se uporabi peroksid kot oksidant, (klorovodikova) kislina pa potem žre bakrov oksid.
Včasih si 30% peroksid brez težav dobil v Chemu. Proizvaja Belinka.
Danes je to za državljane praktično prepovedana snov.
Celo v drogerijah si dobil do 12%. Danes dobiš neke kremasto želirane pripravke, ki niso prav uporabni.
Do 3% je zelo v redu razkužilo (tudi za rane) in ga ni treba srati s 70% etanolom.
Menda je nad 30% eksploziven v stiku s kovinami.
Sicer je pa itak najenostavnejši eksploziv sploh, ki je poleg tega zelo zelo močan in žal zelo nestabilen: aceton-peroksid.
Zanimivost tega je, da ni dušikova spojina in ga reagenti za eksplozive zato ne zaznajo.
Je pa tako nestabilen, da je zelo nevarno imeti več kot gram.
Hkrati je še zelo higroskopičen in zato kar "leze" (se raztaplja v vlagi in nazaj kristalizira na drugem mestu).
V flaški se zgodi da zleze do zamaška in ko zamašek obrneš (trenje), zadeva nepričakovano detonira.