Danes bomo jedli prve šparglje letos. Vročina je pa taka, da sem moral namestiti ventilatorje na sončni pogon v rastlinjak. Bojimo se, da bo sledila katastrofalna ohladitev. Lani sem marca meseca plačal 69 € za ogrevanje in sanitarno vodo, letos pa le 64 € kljub precejšnji podražitvi elektrike (17,6%). Tako nam Greta kuri.

---

Danes sadimo kokarde (gaillardie). 
Takole:


Na Goriškem smo obiskali tudi "našo" vrtnarijo v božjih rovtah (hribih).
Menda imajo kar 1300 vrst trajnic v svoji ponudbi. 

---

Pri nas je delo v polnem teku. Posadili smo čebulo in jo zaščitili z mrežnimi tuneli pred čebulno muho. Tržni proizvajalci jo zaščitijo s sistemskim insekticidom (Confidor npr.), ki varuje čebulo vso rastno dobo. Čebula spada med nabolj kontaminirana živila. O tem se ne govori, da ne bi bilo panike in bi bila krivec za raka in genske degeneracije.

---

Pri nas je delo v polnem teku. Posadili smo čebulo in jo zaščitili z mrežnimi tuneli pred čebulno muho. Tržni proizvajalci jo zaščitijo s sistemskim insekticidom (Confidor npr.), ki varuje čebulo vso rastno dobo. Čebula spada med nabolj kontaminirana živila. O tem se ne govori, da ne bi bilo panike in bi bila krivec za raka in genske degeneracije.

Kako se tega obraniti vsaj malo? Je to na površju in se eno plast olupi, pa je potem tega precej manj? 

Sistemik pomeni, da je v rastlini in ne verjamem, da bi odstranjevanje zunanjih plasti pomagalo. Rešitev je v kupovanju ekološke (dražje) hrane. Tudi pri krompirju je hud problem. Če si lahko človek špoga 30-50% višje cene, naj si rajši kupuje ekološko hrano namesto kaj drugega. Dejstvo je, da je agronomija s pesticidi napravila svoje. Dela se škoda, da se o teh zadevah senzacionalistično razpravlja in na koncu izpadejo teorije zarote.

---

Saj razumemo kaj si povedal. Te zadeve niso hec. Pač se treba borit na vse možne načine... ki pa jih je treba vse poznat. 

Tud midva sva dala krompir (100), čebulo (500 ) in solato v zeljo prejšni vikend. Glede na to, da s čebulno muho (trkam) nikol nisva imela problemov, se ne daje mreže gor. Drugo so pa majski hrošči & krompir - za to mamo pa ročni strup - tasta. 

Medtem pa doma trenutno dela strunan ker je poln vrt te golazni. Tko da solat ne bo letos (+ še par let) in bo šlo notri vse šele z majem (paradajzi, paprike, stročji, bučke, cvetača, brokoli itd.). 

Nimdič - kar je Zokči reku velja za vso podzemno zelenjavo. Sicer pa pomojem ti vse eko kupuješ. 

---

Podzemno razumem lahko tako, da se olušči ali olupi. Je pa problem, če so te kemikalije znotraj sadeža, tko je da je treba eko, bio (čeprav tud tistmu ni za zaupat, če nima Nemškega certifikata).

Tole glede tasta & majskih hroščev: a nam lah mal pojasneš, o čem točno je govora? 

Kebri požrejo celo rastlino.   

---

Strune ugonobim tako, da nekaj dni pred sajenjem krompirja v zemljo zagrebem apneni dušik (Ca-cianamid CaCN2) in pokrijem s folijo. Potem folijo odstranim, da se prezraći. Apneni dušik sprosti HCN, ki pomori vse živo a se ne veže in je neškodljiv.

---

Apen je bil jeseni, zdaj je strunan (še pognoji), pol bo jeseni spet apnen - mende bo ja ratalo.  Je pa letos med štihanjem samo 3 najdu, tko da je očitno jesenska doza že oddelala levji delež.   Pokrito pa je, ja.
Tam kjer je krompir pa ni strun. Samo tu pri nama - lani sem vsega skupi ene 300 solat poflancala, pomljaskalo se jih je pa ene 40, ostalo je bil futr za strune.

---

Ne razumem, kaj je "apen" in kaj je "apnen". Ko guglam "strunan" mi vrže ven Strunjan.

---

Pri naši bajti smo družina kemikov. Nič nimamo proti strupom. To so koristne stvari. 
Ravno nagovarjam prijatelja, ki pride iz Amerike, da mi prinese par stvari, ki so v Evropi zaradi političnih razlogov prepovedane in so naravnost čudežne.

Sicer je že dlje časa znano.
V šoli so nas učili, da imamo v Evropi intenzivno pridelavo. V Ameriki imajo pa ekstenzivno pridelavo.
V Ameriki imajo manjše donose na hektar. Imajo več hektarov in si lahko privoščijo.
V Evropi vse pretirano zastrupljamo, da sploh kaj zraste.
V Ameriki imajo prilagojene (gensko obdelane) kulture, ki so odpornejše in ne rabijo toliko strupov.
Naredijo pa tudi proti strupom odporne organizme, zato te lahko porabljajo sproti v majhnih količinah.
V Evropi pa zastrupijo orng, takrat ko je njiva prazna, da vsaj nekaj drži še potem v času rasti.

Sama sreča, da imamo Internet.
Pri nas mi ne prodajo niti modre galice, ker nisem kmet in nimam dovoljenja za uporabo.
Tako sem jo pač naročil s Portugalske.
Zanimivo, da iz Španije dobim tudi nekaj strupov, ki jih v EU ne bi smelo biti. 
Zdaj se ravno pripravljam, da bom celo parcelo zalil z mešanico diklorofenoksiocetnih kislin.
Kot že omenjeno, sem jo prejšnji teden z železovim(II) sulfatom.
Če se česa ne dobi in ni prekomplicirano, izdelamo sami. V kleti imam manjši kemični laboratorij, tudi v ta namen.

Brez strupov bi me golazen že požrla. Mene in tudi mojo bajto. Tule, sredi divjine.
Lani sem imel hude vojne s sršeni. Matr, je bilo mrtvih. Sem jih pometal vsak dan.
Nekateri strupi so res učinkoviti. Če ga med letom samo oplaziš z meglico, takoj pade dol.
Upam, da jih je izučilo. 

Testiram pa pri tem, da je vseh učinkovin čimmanj. Manj kot je deklarirano in potem opazujem, če je še učinkovito.
 

---

Ne razumem, kaj je "apen" in kaj je "apnen". Ko guglam "strunan" mi vrže ven Strunjan.

Guglaj kalcijev oksid. 

---

Pri "strunan" so mišljene "strune", po mojem.

Ej, KEKEZ, ne se hecat in pretiravat z unimi sršeni, če je strupeno za njih je tud za človeka. 

Pri "strunan" so mišljene "strune", po mojem.

Ej, KEKEZ, ne se hecat in pretiravat z unimi sršeni, če je strupeno za njih je tud za človeka. 

To absolutno ne drži. Obstaja kup stvari, ki nekomu škodujejo, drugemu pa ne.
Že med posameznimi različnimi ljudmi je tako, med različnimi vrstami pa sploh.
Žuželke so toliko različne od nas, da je komot najti učinkovino, ki bo za nas blažev žegen, za insekte pa smrtonosen strup.
Bolj je problem, da obstajajo tudi koristni žužki in tam je že veliko težje selektivno delovati.

Za tele strune je Evropa spet streljala v svoje koleno in so pred 4 leti prepovedali namenske strupe, ki pa tudi niso bili hudo učinkoviti.
Ni namreč enostavno ukrepati proti škodljivcem, ki se dobro skrivajo (v zemlji).
Vem da je moja femili to pred leti polivala z enimi eko pripravki, ki pa so pomorili tudi solato, ne samo golazni. Menda je bilo nekaj na osnovi navadnega kisa.

---

Pesticidi s hormonskimi motilci so zajebali celo generacijo. Edini plus pri tem je razcvet LGBT gibanja.

---

Aja, stranki efekt mojega polivanja z železovim sulfatom. Verjetno.
Med tem škropljenjem sem na vrtu opazil manjšo kačico. Ene četrt metra je bila velika in hitra kot strela, je odvijugala stran in se nekam skrila.
Po dveh dnevih sem jo našel pokončano v travi. Očitno se je zastrupila, revica. 
Za polže sem vedel, da jih železov sulfat potamani, za kače pa ne . Tudi mi ni jasen mehanizem. Pri polžih deluje na sluz, kače (plazilci) imajo neprepustno kožo.
Kot rečeno, še kar sem v gozdu doma. 

---

Mogoče je bil pa tisto mlad slepec. Slepci se hranijo s polži. Lahko so bili polži nažrti zelene galice in potem adijo Mare slepec..

---

Letos imam namen urediti tudi avtomatično zalivanje z deževnico. Vsaj del.
V ta namen bom zbiral deževnico s strehe in jo shranjeval v bivše oprane cisterne od kurilnega olja iz poliamida.
Ravno mi hodi po glavi, če bi vanje napeljal tudi manjšo količino železovega sulfata, da bi se izognil težavam z algami.

---