Pri naši bajti smo družina kemikov. Nič nimamo proti strupom. To so koristne stvari.
Ravno nagovarjam prijatelja, ki pride iz Amerike, da mi prinese par stvari, ki so v Evropi zaradi političnih razlogov prepovedane in so naravnost čudežne.
Sicer je že dlje časa znano.
V šoli so nas učili, da imamo v Evropi intenzivno pridelavo. V Ameriki imajo pa ekstenzivno pridelavo.
V Ameriki imajo manjše donose na hektar. Imajo več hektarov in si lahko privoščijo.
V Evropi vse pretirano zastrupljamo, da sploh kaj zraste.
V Ameriki imajo prilagojene (gensko obdelane) kulture, ki so odpornejše in ne rabijo toliko strupov.
Naredijo pa tudi proti strupom odporne organizme, zato te lahko porabljajo sproti v majhnih količinah.
V Evropi pa zastrupijo orng, takrat ko je njiva prazna, da vsaj nekaj drži še potem v času rasti.
Sama sreča, da imamo Internet.
Pri nas mi ne prodajo niti modre galice, ker nisem kmet in nimam dovoljenja za uporabo.
Tako sem jo pač naročil s Portugalske.
Zanimivo, da iz Španije dobim tudi nekaj strupov, ki jih v EU ne bi smelo biti.
Zdaj se ravno pripravljam, da bom celo parcelo zalil z mešanico diklorofenoksiocetnih kislin.
Kot že omenjeno, sem jo prejšnji teden z železovim(II) sulfatom.
Če se česa ne dobi in ni prekomplicirano, izdelamo sami. V kleti imam manjši kemični laboratorij, tudi v ta namen.
Brez strupov bi me golazen že požrla. Mene in tudi mojo bajto. Tule, sredi divjine.
Lani sem imel hude vojne s sršeni. Matr, je bilo mrtvih. Sem jih pometal vsak dan.
Nekateri strupi so res učinkoviti. Če ga med letom samo oplaziš z meglico, takoj pade dol.
Upam, da jih je izučilo.
Testiram pa pri tem, da je vseh učinkovin čimmanj. Manj kot je deklarirano in potem opazujem, če je še učinkovito.