Moja teorija je ...
Ko se iz nečesa lahko šalimo, pomeni, da so stvari na svojem mestu. Vse super.
Če se iz nečesa ne smemo, pomeni, da nekaj (še) ne štima.
Problem je, da gredo tukaj stvari v napačno smer.
Zgodovinsko ponavadi so stvari tabu, potem pa počasi izzvenijo in postanejo normalne.
Primer: včasih se ni smelo šaliti iz stvari, ki se tičejo 2. svetovne vojne.
Danes pa ... samo poglejte si humoristično serijo Alo, alo. V bistvu skozi oči kakšnega zategnjenca gre za zelo ksenofobno in nacionalistično serijo. Je pa zabavna, brez slabih namer in misli.
Tole danes pa, včasih smo se hecali iz črncev, indijacev, klerikalcev, muslimanov, ... Danes pa bohnedaj.
Moja hči je napisala uradno pritožbo eni multinacionalki, ki je v reklamah oglaševala našemljenje v črnca za halloween.
Btw. Je kdo včeraj gledal episodo Ja, Chef?
Moram reči, da je bila zelo zabavna.
V parodiji na Kekca so se lepo prikrito ponorčevali celo iz čudne gorenjščine, ki so jo uporabljali v originalnem Kekcu.
Ta je tudi mene večkrat zelo zmotila. Kje, za vraga, so smotani lajbahčani takrat našli tako čudno spakljivo govorico?